Jedro

Zmotno je stališče pritožnika, da notarski zapis nima moči izvršilnega naslova, ker etažna lastnina na stanovanju še ni vpisana v zemljiško knjigo. Ob upoštevanju spoštovanega publicitetnega načela z objavo zavarovanja v Uradnem listu RS se izkaže, da je imelo sodišče prve stopnje v priloženih listinah k prijavi terjatve podlago za uporabo določbe 308. člena ZFPPIPP. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, s katero je dolžniku naložilo, da mora v drugem postopku s tožbo proti upnici uveljaviti zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v višini 53.328,58 EUR ter ločitvene pravice na nepremičnini, v času pridobitve stanovanja stoječi na parcelni št. 000 k. o. X, do 1/2. Upniki so v postopku izvršbe pred začetkom stečaja nad dolžnikom pridobili v zavarovanje svoje terjatve zastavno pravico na nepremičnini. Ker so pridobili z vpisom v zemljiško knjigo hipoteko za zavarovanje sporne terjatve, jo je upravitelj, potem ko je to ugotovil na podlagi izpiska iz zemljiške knjige, moral vključiti v osnovni seznam preizkušenih terjatev. Pritožnik je prerekal ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo. Zato so izpolnjeni pogoji po določbi 308. člena ZFPPIPP in mora upnik, ki je ločitveno pravico in zavarovano terjatev prerekal, vložiti tožbo z zahtevkom na ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovora dolžnika proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (PD 64 in PD 65) (1. točka izreka). O priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic, oziroma izločitvenih pravic, je odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 10. 12. 2018, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka). O priznanih terjatvah in ločitvenih pravicah je odločilo tako, kot je razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 10. 12. 2018, tako glede terjatev kot glede ločitvenih pravic in je upravitelju naložilo, da priznano terjatev z ločitveno pravico prednostno plača iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (3. točka izreka).

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. V pritožbi je navedel, da v celoti izpodbija predloge upnikov pod zap. št. 2 (banka X. d. d. Ljubljana) in zap. št. 4 (A. A. in ostali) v osnovnem, dopolnjenem in končnem seznamu preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic.

3. O pritožbi sta se upnika izjavila, da ni utemeljena ter da predlagata, da jo pritožbeno sodišče zavrne ter izpodbijani del sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic potrdi. Tudi stečajni upravitelj je predlagal zavrnitev neutemeljene dolžnikove pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju ugovorov dolžnika (PD 64 in PD 65) proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev obrazložilo tako, da je navedlo, da je dolžnikova ugovora, s katerima je le ta prerekal prijavljeni terjatvi in ločitveni pravici upnikov, pri odločitvi že upoštevalo. Tudi pritožnik v pritožbi le ugotavlja, da je sodišče njegova ugovora zavrglo, ne da bi navedel kakšen razlog, s katerim bi nasprotoval tej odločitvi, pač pa je v pritožbi zoper sklep vztrajal pri vsebinskem ugovoru proti priznanju terjatev in ločitvenih pravic upnici banka X. d. d. Ljubljana in upnikom A. A. in ostali, ki pa bo predmet odločanja v sledeči pravdi. Z ugovorom dolžnik ne more doseči drugačne odločitve stečajnega sodišča. Ker je med dolžnikom in navedenimi upniki sporna sama terjatev, kot tudi ločitvena pravica, pritožnik neutemeljeno pričakuje, da bo o sporu sprejelo odločitev sodišče, ki odloča v stečajnem postopku. V nadaljevanju besedila krepko označen „drug postopek“ pomeni pravdni postopek, torej sodni postopek, v katerem sodišče odloča o spornih razmerjih pravdnih strank, ki pa ga bo moral pravočasno sprožiti pritožnik, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa. Iz navedenega pa izhaja, da je neutemeljena pritožba zoper odločitev o zavrženju ugovorov, ki jih je dolžnik podal proti sklepu o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.

6. Pritožbeno sodišče je v nadaljevanju presojalo smiselno podan očitek pritožnika, da ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se na drug postopek napoti njega, ne pa upnike, katerim je on prerekal terjatve in ločitvene pravice. Odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z navedenim vprašanjem je namreč taka, da se dolžnik napoti, da v drugem postopku uveljavi zoper: - upnico banka X. d. d. zahtevek o neobstoju terjatve v višini 53.328,58 EUR in o neobstoju ločitvene pravice za poplačilo te terjatve na nepremičnini, ki ni vpisana v ZK kot etažna lastnina: stanovanje št. 3 v izmeri 63,37 m2 v II nadstropju večstanovanjske hiše v T., v času pridobitve stanovanja stoječi na parcelni št. 000 k. o. X, do 1/2; - upnike A., B. in C. A. zahtevek o neobstoju terjatve v višini 20.802,65 EUR in o neobstoju ustanovljene hipoteke na nepremičnini: parc. št. 001 k. o. X, ID znak ..., ID ..., do 1/4, na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Lendavi z dne 6. 10. 2017, opr. št. I 000/2017. 7. Dolžnik, ki je prerekal terjatev in ločitveno pravico upnika, se napoti, da zoper upnika vloži tožbo, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstoji ter da ne obstoji prerekana terjatev, če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali ki je z zavarovano terjatvijo nastala na podlagi izvršilnega naslova (308. člen ZFPPIPP). Glede na navedeno pravilo je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo, ali so po zakonu izpolnjeni pogoji za napotitev na pravdo dolžnika.

8. Upnica banka X. d. d. je v prijavi terjatev zatrjevala, da je na dolžnikovem deležu sporne nepremičnine pridobila zastavno pravico na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 000/2011 z dne 18. 7. 2011 o ustanovitvi zastavne pravice, ki je vpisana v pogodbo in objavljena v Uradnem listu RS številka ...1. Zmotno je stališče pritožnika, da notarski zapis nima moči izvršilnega naslova, ker etažna lastnina na stanovanju še ni vpisana v zemljiško knjigo. Ob upoštevanju spoštovanega publicitetnega načela z objavo zavarovanja v Uradnem listu RS se izkaže, da je imelo sodišče prve stopnje v priloženih listinah k prijavi terjatve podlago za uporabo določbe 308. člena ZFPPIPP. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, s katero je dolžniku naložilo, da mora v drugem postopku s tožbo proti upnici uveljaviti zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v višini 53.328,58 EUR ter ločitvene pravice na nepremičnini (stanovanju št. 3 v izmeri 63,37 m2 v II nadstropju večstanovanjske hiše v T.), v času pridobitve stanovanja stoječi na parcelni št. 000 k. o. X, do 1/2. 9. Pravilna je tudi odločitev o napotitvi dolžnika, da mora zoper A., B. in C. A. vložiti tožbo zaradi uveljavitve neobstoja prerekane terjatve v višini 20.802,65 EUR ter ločitvene pravice na nepremičnini: parc. št. 001 k. o. X, ID znak ..., ID ..., do 1/4, ker so izpolnjeni pogoji po 298.a členu ZFPPIPP. Iz podatkov spisa (procesno dejanje 26 s prilogo) namreč izhaja, da je Okrajno sodišče v Lendavi s sklepom I 000/2017 z dne 26. 6. 2018, z dnem začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, 6. 6. 2018 prekinilo izvršbo upnikov na nepremičnino dolžnika parc. št. 001 k. o. X, do 1/4. Taka odločitev temelji na določbi 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, saj izhaja iz ugotovitve, da so upniki v postopku izvršbe pred začetkom stečaja nad dolžnikom pridobili v zavarovanje svoje terjatve zastavno pravico na nepremičnini. Ker so pridobili z vpisom v zemljiško knjigo hipoteko za zavarovanje sporne terjatve, jo je upravitelj, potem ko je to ugotovil na podlagi izpiska iz zemljiške knjige (procesno dejanje 84), moral vključiti v osnovni seznam preizkušenih terjatev (2. točka drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP). Pritožnik je prerekal ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo. Zato so izpolnjeni pogoji po določbi 308. člena ZFPPIPP in mora upnik, ki je ločitveno pravico in zavarovano terjatev prerekal, vložiti tožbo z zahtevkom na ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice.

10. Glede na navedeno se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabila materialno pravo, pri tem pa tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Kopijo strani 1810 oglasnega dela navedenega Uradnega lista je upnica priložila k prijavi.