Jedro

Meja med javim dobrom in zasebnimi zemljišči se praviloma določa po katastru. Če pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra, je treba v skladu s 3. členom Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru določiti mejo v korist javnega dobra na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v točki II ter v točki III in V in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Pritožba predlagatelje se v ostalem zavrne in pod točko 1 potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da meja med parc. št. 1950 k. o. X last predlagatelja J. P., prve nasprotne udeleženke J. Š., druge nasprotne udeleženke I. K. in tretje nasprotne udeleženke K. J. in parc. št. 3261/4 k. o. X, ki je v upravljanju četrtega nasprotnega udeleženca Občine M., se določi tako, da poteka od mejne točke št. S2 do mejne točke št. S3. 2. Meja med parc. št. 1927/2 in parc. št. *50 k. o. X last predlagatelja J. P, prve nasprotne udeleženke J. Š., druge nasprotne udeleženke I. K. in tretje nasprotne udeleženke K. J. in parc. št. 3261/k. o. X, ki je v upravljanju četrtega nasprotnega udeleženca Občine M., se določi tako, da poteka v mejnih točkah S4, S5, S6, S7, S8 do mejne točke S9. 3. Mejne točke, ki določajo mejo med parcelami št. 1950, 1927/2 in *50 k. o. X, ki so v solastnini predlagatelja in prve, druge in tretje nasprotne udeleženke in parc. št. 3261/4 k. o. X, ki je v upravljanju Občine M., so začasno označene s plastičnimi mejniki rumene barve. Po pravnomočnosti sklepa se postavijo trajni mejniki.

4. Elaborat sodne ureditve meje in skica terenske meritve sta sestavni del tega sklepa.

5. Glede stroškov je odločilo, da stroške postopka trpita predlagatelj in četrti nasprotni udeleženec v sorazmerju z dolžino meje in sicer tako, da predlagatelj trpi ½ (eno polovico) skupnih stroškov, četrti nasprotni udeleženec pa ½ (eno polovico) skupnih stroškov, to je stroškov izvedeniškega dela, ki v bruto znesku znašajo 881,25 EUR in zunanjega poslovanja sodišča, ki znaša 10,92 EUR, torej skupaj 892,17 EUR tako, da vsak krije stroške v višini 446,08 EUR, pri čemer je dolžan četrti nasprotni udeleženec ta znesek povrniti predlagatelju v 15. dneh po pravnomočnosti sklepa, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne zamude dalje do plačila.

6. Zoper ta sklep se pritožujeta predlagatelj in četrta nasprotna udeleženka.

7. Predlagatelj navaja, da je odločitev sodišča pristranska in krivična. Elaborat D. D. je napačen. Zahteva določitev meje po katastru – postavitev drugega izvedenca in očita sodnici, da je odločala pristransko. Zoper odločitev o poteku meje med parcelo predlagatelja – četrte nasprotne udeleženke 326/14 k. o. X v mejnih točkah S4 do S9 (točka II izreka) se pritožuje četrta nasprotna udeleženka Občina M. in meni, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih – ga ni mogoče preizkusiti. Mejo je treba določiti na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov vendar kljub temu sodišče ni določilo meje po trasi javne poti. Vse do leta 2008 meja ni bila sporna, cesta je bila asfaltirana in položena kanalizacija – v celoti prenovljen vodovod, meja je potekala po robu asfaltirane poti. Asfaltirana pot predstavlja grajen objekt. Četrti nasprotni udeleženec se sklicuje na elaborat D. D. iz katerega izhaja, da je katastrski načrt nenatančen in odstopa od 1 m do 1,4 metra. Četrti nasprotni udeleženec predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu.

8. Pritožba predlagatelja je deloma utemeljena, pritožba četrte nasprotne udeleženke pa v celoti utemeljena.

9. V konkretnem primeru gre za ureditev meje med parcelami predlagatelja in javnim dobrim parcela 3261/4 k. o. X, ki je v upravljanju četrtega nasprotnega udeleženca Občine M. Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje in tudi v skladu z obstoječo sodno prakso, da se v takem primeru meja določi po močnejši pravici in je potrebno upoštevati stanje po katastru. Pritožba predlagatelja je neutemeljena ko trdi, da sodišče ni upoštevalo katastrske meje in ko očita sodišču prve stopnje pristranskost in zahteva drugega izvedenca geometra, saj za to svoje pavšalne trditve ne obrazloži. Zgolj nestrinjanje z določeno mejo ni razlog za postavitev drugega izvedenca in očitanje pristranskosti sodišča. Pritožba predlagatelja je zaradi tega glede odločitve pod točko I izreka, ki jo četrti nasprotni udeleženec ne izpodbija neutemeljena. V točki II izreka, ki jo izpodbija četrti nasprotni udeleženec pa je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravna napačna. Kot že omenjeno, se v načelu meja med javim dobrim in zasebnimi zemljišči določa po katastru v kolikor pa javno dobro sega preko katastrske meje in gre za odstopanje po podatkih katastra je potrebno v skladu z 3. členom Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiški kataster določiti mej v korist javnega dobra na podlagi dejanskega uživanja ali po meji grajenih objektov. Četrti nasprotni udeleženca zahteva določitev meje po trasi obstoječe poti pred izvedbo kanalizacije – to je po asfaltnii poti. Določitev take meje ni odvisna od ugotovitev izvedenca tako mejo določi sodišče na podlagi posnetkov dejanskega stanja. Ker sodišče prve stopnje meje v konkretnem primeru ni določilo na tak način je bilo pritožbi četrtega nasprotnega udeleženca in v posledici tega tudi predlagatelja ugoditi in odločitev pod II. točko in v posledici tega tudi v odločitvi III, IV in V razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti v ponovno odločanje ( 365. točka ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje določiti mejo po trasi obstoječe javne poti in o tem postaviti ustrezne meje znanega ter sklepu priložiti skico.