Jedro

Odločitev sodišča, da stranka ni upravičena do predlagane taksne oprostitve, obsega (vsebuje) tudi odločitev, da ni pogojev niti za odlog niti obročno plačilo sodne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke na obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper ta sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče prošnji tožnice za obročno plačilo sodne takse ugodi. Navaja, da je ob vložitvi tožbe podala prošnjo za oprostitev plačila sodne takse. Ta predlog je sodišče zavrnilo s sklepom z dne 18.10.2018 in v obrazložitvi zgolj navajalo, iz katerih razlogov oprostitev sodne takse ni možna. Iz sklepa z dne 18.10.2018 pa ni niti iz izreka niti iz obrazložitve razvidno, da bi sodišče odločalo o obročnem plačilu sodne takse, vsled česar je sodišče naredilo bistveno kršitev določb postopka, saj je razkorak med tem, kar izhaja iz listin v spisu ter obrazložitvijo sklepa. Glede na to je razvidno, da sodišče ni v ničemer odločalo o obročnem plačilu sodne takse, ter je sklep sodišča o zavrženju predloga tožnice nezakonit, saj o njenem predlogu za obročno plačilo do tega sklepa še ni bilo odločano. Tožnica v nadaljevanju navede razloge, ki narekujejo obročno plačilo sodne takse in pojasni, zakaj je vložila tožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je dne 18.10.2018 s sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse. Po poteku pritožbenega roka pa je tožnica vložila še predlog za obročno plačilo sodne takse, ki ga je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo, ker je štelo, da je bilo o takšnem predlogu že odločeno s sklepom z dne 18.10.2018 in o njem ni moč ponovno odločati.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa z dne 18.10.2018 res izrecno ne navaja, da niso izpolnjeni niti pogoji za obročno plačilo sodne takse. Vendar pa predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebuje tudi zahtevek za delno oziroma obročno plačilo sodne takse, in to ne glede na to, ali je stranka to v predlogu izrecno predlagala ali ne. Glede na določilo 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranki, ki je podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, a pogojev za to ne izpolnjuje, dovoli obročno plačilo sodnih taks, odlog njihovega plačila, ali pa odloči, da je dolžna plačati sodno takso le delno. Zato odločitev sodišča, da stranka ni upravičena do predlagane taksne oprostitve, obsega (vsebuje) tudi odločitev, da ni pogojev niti za obročno plačilo sodne takse (torej da stranka niti v tej smeri zakonskih pogojev ne izpolnjuje). Tako je večinsko stališče sodne prakse.1 Zato bi se tožnica morala pritožiti že zoper sklep z dne 18.10.2018, če je menila, da je bilo o njenem predlogu za oprostitev sodne takse napačno odločeno, kar pomeni tudi v primeru, če je menila, da sklep z dne 18.10.2018 ne vsebuje vseh razlogov (o obročnem plačilu takse), kar navaja v sedanji pritožbi, ko sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka pri odločitvi z dne 18.10.2018. Tako pa so takšne njene navedbe prepozne, saj je sklep z dne 18.10.2018 že pravnomočen. Upoštevaje navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožničinega predloga za obročno plačilo sodne takse pravilna, saj o isti stvari ni moč ponovno odločati.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 VSL, I Cp 1511/2011, I Cp 3557/2011, II Cp 1732/2013, I Cp 216972013, I Cpg 2015/2014, I Cp 3490/2014, I Cp 2004/2015, I Cp 461/2016