Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da navedba in obrazložitev okoliščin ter razlogov, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, v sami izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pogoj za njeno zakonitost in da take okoliščine in interese lahko delodajalec navaja ter dokazuje tudi v sodnem postopku, vsekakor pa zakonitost izredne odpovedi ni odvisna od dobesedne navedbe zakonske podlage in citiranja prvega odstavka 110. člena ZDR v sami izredni odpovedi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 12. 3. 2010, hkrati pa s 13. 9. 2010 ugotovilo prenehanje tožnikove pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Do navedenega datuma je toženi stranki naložilo priznanje in realizacijo pravic iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, glede vrnitve tožnika na delo pa tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za priznanje pravic iz delovnega razmerja v celoti zavrnilo. Soglašalo je s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnik z dvema predčasnima samovoljnima odhodoma z dela in z enodnevno neupravičeno odsotnostjo storil hujšo kršitev pogodbenih oziroma delovnih obveznosti v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Drugače kot sodišče prve stopnje pa je presodilo, da je ob tem tožena stranka izkazala tudi obstoj nadaljnjega pogoja za izredno odpoved iz prvega odstavka 110. člena ZDR, to je, da upoštevaje okoliščine tožnikovih kršitev in interese pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožena stranka v sporni izredni odpovedi ni navedla, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka ter navedla okoliščin v zvezi s tem. Že zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je izredna odpoved nezakonita. Drugačna presoja sodišča druge stopnje je tudi v nasprotju z že zavzetimi stališči sodišča prve in druge stopnje v zvezi s tem.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka prereka revizijske navedbe in se sklicuje na že zavzeta stališča Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 223/2007, da navedba okoliščin, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, v sami odpovedi ni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da se lahko take okoliščine in interesi dokazujejo tudi v postopku pred sodiščem.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da navedba in obrazložitev okoliščin ter razlogov, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, v sami izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pogoj za njeno zakonitost in da take okoliščine in interese lahko delodajalec navaja ter dokazuje tudi v sodnem postopku (1), vsekakor pa zakonitost izredne odpovedi ni odvisna od dobesedne navedbe zakonske podlage in citiranja prvega odstavka 110. člena ZDR v sami izredni odpovedi.

8. Ne glede na navedena stališča je sodišče druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da je tožena stranka v obravnavanem primeru v izredni odpovedi poleg obstoja hujših kršitev pogodbenih oziroma delovnih obveznosti že sama ugotavljala tudi izpolnitev nadaljnjega pogoja, to je obstoj okoliščin, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, saj se je v zvezi s tem sklicevala na že predhodne tožnikove istovrstne kršitve delovnega reda in porušene medsebojne odnose zaradi tega, ob hkratni izrecni določbi, da na podlagi sporne izredne odpovedi tožniku delovno razmerje preneha z vročitvijo le-te, brez odpovednega roka. Tako revizijski očitek, od katerega že sicer ni bila odvisna zakonitost izredne odpovedi, tudi po svoji vsebini ni bil utemeljen.

9. Vsebinske presoje obstoja pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 110. člena ZDR, ki jo je sodišče druge stopnje sicer obširno obrazložilo, tožnik v reviziji ni izpodbijal. 10. Glede na navedeno v reviziji uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Glej sodbe: VIII Ips 223/2007 z dne 6. 11. 2008, VIII Ips 278/2008 z dne 19. 10. 2009, VIII Ips 70/2008 z dne 2. 11. 2009 in druge