Pravica do izbrisa podatkov iz spletnega foruma

Datum

04.03.2025

Številka

07121-1/2025/266

Kategorije

Pravica do izbrisa - pozabe, Svetovni splet

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 12. 2. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede izbrisa svojega imena in priimka iz spletnega foruma.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Predlagamo vam, da pri upravljavcu uveljavljate pravico do izbrisa, ki jo ureja 17. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov in določa, da ima vsak posameznik pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim.

Ob tem opozarjamo, da pravica do izbrisa ni neomejena in je ni mogoče uveljavljati, če je obdelava potrebna na primer za uveljavljanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.

Odnos med svobodo izražanja in varstvom osebnih podatkov posebej ureja 73. člen ZVOP-2, ki določa, da lahko vsakdo svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter obdeluje v njih vsebovane osebne podatke, potrebne za ta namen.

V okviru svobode izražanja se lahko osebni podatki za določene namene (kot so našteti v obrazložitvi) obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če npr. javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika.

V primeru, da gre za konflikt med uveljavljanjem pravice do izbrisa in med svobodo izražanja, varstvo pravic posameznika zagotavljajo sodišča.

Obrazložitev

Pravica do pozabe oziroma izbrisa je urejena v 17. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov, in sicer določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6(1) ali točko (a) člena 9(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(1), za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(2);

osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8(1).

Ob tem izpostavljamo, da pravica do pozabe oziroma izbrisa ni neomejena. Splošna uredba v tretjem odstavku 17. člena določa, da se posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne more sklicevati na pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna:

za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;

za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;

iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9(2) ter členom 9(3);

za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 9(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali

za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Pojasnjujemo, da se mora zahteva za pozabo oz. izbris osebnih podatkov vložiti neposredno pri upravljavcu, za katerega posameznik meni, da obdeluje njegove osebne podatke. Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja, informacije oziroma zavrnilni odgovor pa mora posredovati najkasneje v enem mesecu po prejemu zahteve. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZVOP-2 mora odločitev upravljavca vsebovati razloge zanjo in informacijo o pravici do pritožbe ter roku za njeno vložitev.

V kolikor upravljavec na zahtevo za seznanitev ali izbris ne odgovori v enomesečnem roku, lahko posameznik pri IP kot pritožbenem organu vloži pritožbo. Pritožba pri IP je mogoča tudi zoper zavrnilni odgovor upravljavca, vložiti pa jo je treba v roku 15 dni od prejema zavrnilnega odgovora upravljavca.

Odnos med svobodo izražanja in varstvom osebnih podatkov

Nadalje pojasnjujemo, da odnos med svobodo izražanja in varstvom osebnih podatkov posebej ureja 73. člen ZVOP-2, ki v prvem odstavku določa, da je obdelava osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije dovoljena. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter obdeluje v njih vsebovane osebne podatke, potrebne za ta namen.

V okviru svobode izražanja se lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:

je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;

gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali

tako določa drug zakon.

V primeru uveljavljana pravice do izbrisa, ob čemer gre za konflikt s svobodo izražanja, IP ni pristojen pritožbeni organ, temveč v tem primeru v skladu s tretjim odstavkom 73. člena in prvim odstavkom 19. člena ZVOP-2 varstvo pravic posameznika zagotavljajo sodišča.

Za konec dodajamo še, da bi šlo v primerih spletnih komentarjev ipd. lahko za materijo, ki jo Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – UPS, s sprem. in dop.; v nadaljevanju: KZ-1) ureja v poglavju kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (člen 158. in naslednji). Prav tako lahko posameznik, ki meni, da je utrpel duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve osebnostne pravice lahko zahteva denarno odškodnino, kot to določa 179. člen Obligacijskega zakonika RS.

Več o pravici do izbrisa si lahko preberete tudi na spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/ in o uveljavljanju pravice: https://tiodlocas.si/kako-uveljavim-svoje-pravice/.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka