Jedro

Pritožba s pritožbenim podajanjem lastne dokazne ocene in pritožbenim izpostavljanjem zgolj delov izpovedb zaslišanih prič, prepričljivosti dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki temelji na vseh v postopku izvedenih dokazih, ne more izpodbiti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnica in upnik sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice kot neutemeljen (I. točka izreka) in sklenilo, da je dolžnica dolžna upniku v roku 8 dni povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 355,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (II. točka izreka), ter še, da dolžnica sama nosi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2.Zoper sklep dolžnica po pooblaščenki vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

2.Navaja, da je sodišče zmotno zaključilo, da dolžnica ni uspela dokazati, da je bila z upnikom kot lastnikom stanovanja sklenjena nova najemna pogodba in da se je upravnik kot pooblaščenec upnika z dolžnico dogovarjal zgolj o začasnih rešitvah. Iz izpovedi priče B. B., predstavnice upravnika, izhaja, da je bilo po izdaji sodbe skladno s protokolom dogovorjeno, da dolžnica še naprej biva v stanovanju in plačuje račune; navedena priča je še izrecno povedala, da se dolžnici vseskozi zaračunava najemnina. Glede na navedene dele njene izpovedbe ni mogoče zaključiti, da pogodba ni bila sklenjena, ampak nasprotno - da je bilo doseženo soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe, da dolžnica uporablja nepremičnino in v zameno plačuje najemnino. Na podlagi tako dogovorjene ustne pogodbe bi dolžnica res morala predlagati sklenitev nove pisne pogodbe (pa tega ni storila), kar izhaja iz izpovedi priče, da je bilo ob dogovoru glede bivanja in plačevanja obveznosti tudi dogovorjeno, da mora čim prej dati novo vlogo za sklenitev nove pogodbe. Dolžnica je bila torej na podlagi sklenjene ustne pogodbe pozvana še k sklenitvi pisne pogodbe (kar je logično, glede na to, da mora upravnik skrbeti za zakonitost in za pisno obliko najemnih pogodb). Da je bilo doseženo soglasje volj glede najemne pogodbe, izhaja tudi iz izpovedi priče A. A., da na sestanku po izdaji sodbe ni bilo nikoli omenjeno, da bi se morala dolžnica izseliti. Zlasti pa dejstvo sklenitve nove najemne pogodbe izhaja iz dejstva, da je dolžnica zavzeto pristopila k plačilu vseh preteklih dolgov do upnika. V kolikor z dolžnico ne bi bila dogovorjena nova najemna pogodba, dolžnica (ob pomanjkanju finančnih sredstev) ne bi imela interesa za odplačilo vseh preteklih dolgov v zvezi s stanovanjem. Stranki sta se sporazumeli o vseh bistvenih sestavinah pogodbe, in sicer je dolžnica na eni strani lahko še nadalje uporabljala stanovanje, hkrati pa je plačevala najemnino, katere višina je izhajala iz vsakokratnega računa. V predmetni zadevi je potrebno zaključiti, da je ustno dogovorjena najemna pogodba v celoti realizirana - dolžnica v stanovanju prebiva in v zameno plačuje najemnino. Dolžnica v stanovanju prebiva po tem, ko so bili po prvih pozivih za izselitev opravljeni pogovori med njenim pooblaščencem, sinom A. A., in predstavnikom upravnika. Ker obe stranki veljavno izpolnjujeta obveznosti (dolžnica uporablja stanovanje in plačuje upniku zanj najemnino), je potrebno zaključiti, da je bila najemna pogodba med strankama veljavno sklenjena, pa čeprav ni bila sklenjena v pisni obliki. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnica z upnikom ni sklenila nove najemne pogodbe. Dolžnica ni nobenega dogovora sklenila neposredno z upnikom, v pogovorih so bili vedno udeleženi predstavniki CSD ali pa upravnika, ki nima pooblastila za sklepanje najemnih razmerij glede nepremičnin upnika. Upnik je z izvršbo odlašal zgolj iz razloga, da ne bi bila potrebna prisilna izselitev in da bi dolžnica sama izpolnila, kar od nje nalaga sodba.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, ki ga v konkretni izvršilni zadevi predstavlja pravnomočna in izvršljiva zamudna sodba Okrajnega sodišča v Celju P 123/2018 z dne 13. 7. 2018, in odločitev o povrnitvi stroškov ugovornega postopka.

6.V izpodbijanem sklepu je pravilno pojasnjeno, da mora dolžnik ugovor obrazložiti. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (53. člen ZIZ). ZIZ v 55. členu določa, da je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so v prvem odstavku 55. člena ZIZ tudi primeroma našteti. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je dolžnica v ugovoru zatrjevala, da se je po izvršljivosti sodbe A. A. kot pooblaščenec dolžnice s pooblaščencem upnika dogovoril, da je dolžnica še nadalje najemnica stanovanja pod enakimi pogoji kot v prvotni pogodbi. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je dolžnica z ugovornimi navedbami, da je terjatev po izvršilnem naslovu prenehala, ker je bila med strankama po nastopu izvršljivosti izvršilnega naslova sklenjena nova najemna pogodba, uveljavljala ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.

7.Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno zaključilo, da dolžnica ni uspela izkazati ugovornih trditev, da je po nastopu izvršljivosti zamudne sodbe z upnikom kot lastnikom stanovanja sklenila novo najemno pogodbo. Prvostopno sodišče je obrazložilo, da med strankama ni bilo sporno, da nova najemna pogodba v pisni obliki ni bila sklenjena, da pa je dolžnica zatrjevala, da je bila najemna pogodba sklenjena ustno. Sodišče prve stopnje je v točkah 10 do 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa opravilo celostno in konsistentno dokazno oceno vseh v postopku izvedenih dokazov, ki je oprta na metodološki pristop iz 8. člena ZPP, in prepričljivo ugotovilo, da nova najemna pogodba ni bila sklenjena, kljub dejstvu da je dolžnica ostala v stanovanju in plačevala račune. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je bil z dolžnico sklenjen zgolj začasni dogovor o bivanju v stanovanju. Pritožba s pritožbenim podajanjem lastne dokazne ocene in pritožbenim izpostavljanjem zgolj delov izpovedb zaslišanih prič A. A. in B. B. prepričljivosti dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki temelji na vseh v postopku izvedenih dokazih, ne more izpodbiti. Kot nenazadnje izhaja celo iz izpovedbe priče A. A. (točka 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa), ki je sodeloval pri pogovorih z upravnikom, je bil s slednjim sklenjen zgolj dogovor o obročnem plačilu zapadlega dolga, ostalo predstavlja lastno sklepanje priče. Dejstvo, da je upnik dolžnici tudi po izdaji izvršilnega naslova pošiljal račune v zvezi s stanovanjem, upnikovega soglasja volje k sklenitvi nove najemne pogodbe samo po sebi še ne izkazuje, čeprav dolžnica v stanovanju še vedno prebiva, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu.

8.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v skladu s 58. členom ZIZ ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljenega.

9.Pritožba stroškovne odločitve, obrazložene v točkah 15 in 16, v ničemer vsebinsko ne izpodbija, ob uradnem preizkusu pa pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti uradoma, saj je sodišče stroškovno odločitev tudi pravilno oprlo na peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ.

10.Ob obrazloženem se tako pritožba dolžnice izkaže za neutemeljeno. Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnega prava je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo ugovor dolžnice. Pritožba postopkovnih kršitev ne uveljavlja, pritožbeno sodišče pa ob pritožbenem preizkusu na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. člena ZPP in 15. člen ZIZ tudi ni ugotovilo kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo dolžnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11.Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, ni mogoče zaključiti, da ji je upnik pritožbene stroške povzročil neutemeljeno. Zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik z navedbami v odgovoru na pritožbo ni v ničemer pripomogel k vsebinski odločitvi sodišča druge stopnje. Zato stroškov odgovora na pritožbo ni šteti kot potrebnih izvršilnih stroškov in jih krije upnik sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 55, 55/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.