Jedro

A. A. je bila v pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko tekočem postopku prisilne poravnave upraviteljica. V tem svojstvu v postopku prisilne poravnave ni imela nobenih pooblastil za zastopanje tožnika do začetka stečajnega postopka (oz. upnika v izvršilnem postopku). Postopek prisilne poravnave namreč nima za posledico (drugače kot v stečajnem postopku) prenehanja pooblastil dolžnikovih (tožnikovih) zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastil poslovodstva za vodenje dolžnikovih poslov. Sodna pisanja se zato dolžniku (ki je v postopku prisilne poravnave) vročajo v izvršilnem in pravdnem postopku skladno z določili ZPP o vročanju pravnim osebam in ne po določbi 251. člena ZFPPIPP upravitelju, saj ta določba velja le za stečajni postopek in ne za postopek prisilne poravnave. Vsi zgoraj navedeni sklepi, vročeni po upraviteljici v postopku prisilne poravnave, torej še v času, ko stečajni postopek zoper tožečo stranko še ni bil začet, tožeči stranki niso bili pravilno vročeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog opr. št. I Pg 564/2014 z dne 25. 11. 2014 ugodi in se navedeni plačilni nalog razveljavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog opr. št. I Pg 564/2014 z dne 25. 11. 2014 za plačilo sodne takse po tarifni številki 1111 ZST-1 v znesku 961,00 EUR zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, smiselno pa je uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Protispisna je sicer pritožbena trditev, da je sklep o ustavitvi izvršilnega postopka z dne 16. 12. 2013 postal pravnomočen, zaradi česar ni pravne podlage za nadaljevanje pravdnega postopka. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je po pritožbi tožene stranke (tedaj v izvršilnem postopku dolžnika) zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka Okrajnega sodišča v Kranju 0206 VL 166335/2013 z dne 16. 12. 2013 Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Ip 1725/2014 z dne 6. 6. 2014 navedeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Izvršilno sodišče je s sklepom VL 166335/2013 z dne 19. 6. 2014 tudi razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 166335/2013 z dne 18. 10. 2013, s sklepom z dne 8. 9. 2014 pa je odločalo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 18. 10. 2013 in ta sklep razveljavilo v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena in odločilo, da bo o zahtevku upnika in stroških odločalo Okrožno sodišče v Kranju.

6. Kot izhaja iz vročilnice (pri list. št. 55), sta bila sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 6. 6. 2014 o razveljavitvi sklepa o ustavitvi postopka in Okrajnega sodišča v Kranju z dne 19. 6. 2014 o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega sklepa vročena odvetnici A. A., sklep Okrajnega sodišča v Kranju z dne 8. 9. 2014 pa prav tako njej po elektronski poti. Iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi v izvršilnem postopku navedena odvetnica pridobila pooblastilo za zastopanje upnika (sedaj tožeče stranke). Kot stečajna upraviteljica in zato kot zakonita zastopnica tožeče stranke (2. odstavek 245. člena ZFPPIPP) pa je bila vpisana v sodni register šele z dnem 10. 12. 2014, ko je bil zoper tožečo stranko začet stečajni postopek, kot izhaja iz spletnih strani AJPES-a. Tako iz izpodbijanega sklepa kot iz pritožbenih trditev pa izhaja, da je bila A. A. v pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko tekočem postopku prisilne poravnave upraviteljica. V tem svojstvu pa v postopku prisilne poravnave ni imela nobenih pooblastil za zastopanje tožnika do začetka stečajnega postopka (oz. upnika v izvršilnem postopku). Postopek prisilne poravnave namreč nima za posledico (drugače kot v stečajnem postopku) prenehanja pooblastil dolžnikovih (tožnikovih) zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastil poslovodstva za vodenje dolžnikovih poslov. Sodna pisanja se zato dolžniku (ki je v postopku prisilne poravnave) vročajo v izvršilnem in pravdnem postopku skladno z določili ZPP o vročanju pravnim osebam in ne po določbi 251. člena ZFPPIPP upravitelju, ker ta določba velja le za stečajni postopek, ne pa postopek prisilne poravnave. Za presojo pravilnosti vročitve navedenih sklepov tožeči stranki je zato irelevantna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bila z vsemi temi sklepi seznanjena upraviteljica v postopku prisilne poravnave. Utemeljena je zato pritožbena trditev pritožnika, da vsi zgoraj navedeni, v izvršilnem postopku izdani sklepi, vročeni po upraviteljici v postopku prisilne poravnave, torej še v času, ko stečajni postopek zoper tožečo stranko še ni bil začet, tožeči stranki niso bili pravilno vročeni, s čimer je pritožnik upravičeno uveljavljal bistveno postopkovno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, storjeno že v izvršilnem postopku.

7. Tako se izkaže, da izvršilni postopek še ni bil izveden do te mere, da bi bili izpolnjeni pogoji za odstop zadeve Okrožnemu sodišču v Kranju po 2. odstavku 62. člena ZIZ, ker niti sklep z dne 19. 6. 2014 o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, niti sklep z dne 8. 9. 2014 o ugovoru dolžnika zoper izvršilni sklep zaradi nevročitve oz. nepravilne vročitve teh sklepov tožeči stranki še nista mogla postati pravnomočna.

8. Po 2. točki 1. odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek. Ker se je spričo zgoraj obrazloženega izkazalo, da v izvršilnem postopku sploh še niso bili izpolnjeni pogoji za odstop zadeve v pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju, se posledično tudi dne 25. 11. 2014 izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek izkaže za preuranjenega. Drugače povedano: taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse za redni postopek tedaj, ko je sodišče plačilni nalog za plačilo sodne takse izdalo, sploh še ni nastala in zato za njegovo izdajo sodišče ni imelo podlage.

9. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1).