Jedro

S tem, ko je zemljišče postalo skupna lastnina pravdnih strank, je tožnik pridobil pravico do varstva svoje skupne lastnine napram tožencu kot skupnemu lastniku. Tožnik je s tem, ko je postal skupni lastnik zemljišča, pridobil varstvo iz naslova skupne lastnine, varstvo iz drugih naslovov, če jih je imel (eventualno varstvo služnostne pravice vožnje in hoje), pa izgubil.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o pravdnih stroških spremeni tako, da se prisojeni pravdni stroški znižajo za znesek 80,64 EUR. V ostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je tožencu naloženo, da je dolžan odstraniti motorni tricikel, ki je parkiran na poti parc. št. 45/1 k.o. R., v bodoče pa se mu prepoveduje, da bi na pot parc. št. 45/1 k.o. R. postavljal kakršnakoli vozila ali predmete, ki bi kakorkoli preprečevali, ovirali, onemogočali, ali vznemirjali vožnjo in pešhojo tožnika in drugih oseb do dvorišča na južnem delu parc. št. 50/2 k.o. R. Tožencu je naložilo, da je dolžan tožniku povrniti 386,64 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odst. 338. člena ZPP. V pritožbi predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno, razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Bistvo pritožbenih navedb je: - sodišče je dejstva ugotavljalo brez navedbene podlage, izreka sodbe ni možno preizkusiti, razlogi sodbe so nejasni in kontradiktorni. Podana je bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP; - zmotno je ugotovljeno, da sta pravdni stranki solastnika parc. št. 45/1 k.o. R.; - ni jasno, na katerem zemljišču tožnik zahteva pravno varstvo (ali na zemljišču parc. št. 50/2 ali na parc. št. 45/1 k.o. R.); - sodišče ne odgovori na navedbe tožnika, da že od leta 1974 dalje uporablja zemljišče parc. št. 45/1 k.o. R.; - solastnik in skupni lastnik imata različno pravno varstvo (100. člen Stvarnopravnega zakona – SPZ); - zmotno je uporabljeno materialno pravo: 67., 99. in 100. člen SPZ. Skupni lastnik ne more uveljavljati lastninskopravne zaščite proti drugemu skupnemu lastniku; - tožnik s predmetnim postopkom zlorablja svoje pravice in skuša širiti meje svoje posesti. Tožniku ni uspelo dokazati, da na spodnje dvorišče večja vozila ne morejo dostopati; - zmotno je zaključeno, da je toženec dne 03. 12. 2007 zapeljal tricikel na sporno zemljišče parc. št. 45/1 k.o. R.; - izreka o stroških postopka ni možno preizkusiti, ker izračun ni konkretiziran in specificiran.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik pojasnjuje, kako je dovažal na spodnje dvorišče in pri tem uporabljal zemljišče parc. št. 45/1 k.o. R., ter da postavljeni motorni tricikel ovira takšen način vožnje. Tožnik je v tožbi navedel, da je lastnik zemljišča parc. št. 50/2 k.o. R. in da je zemljišče parc. št. 45/1 k.o. R. predmet zapuščinskega postopka. Tožnik je zatrjeval in dokazal, da je zaradi ravnanja toženca njegova lastninska pravica na zemljišču parc. št. 50/2 k.o. R. okrnjena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da zemljišče parc. št. 45/1 k.o. R. spada v zapuščino po pokojnem očetu pravdnih strank, da sta pravdni stranki dediča po zapustniku in da zapuščinski postopek še ni končan; - da je toženec 03. 12. 2007 postavil in pustil motorni tricikel na zemljišču parc. št. 45/1 k.o. R. in da je s tem onemogočil tožniku vožnjo preko tega zemljišča. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da je dolžan odstraniti motorni tricikel in mu v bodoče prepovedalo postavljati na pot parc. št. 45/1 k.o. R. ovire ali tožniku drugače onemogočiti vožnjo in pešhojo preko zemljišča parc. št. 45/1 k.o. R. do dvorišča na parc. št. 50/2 k.o. R. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in se v tem delu v celoti sklicuje na razloge navedene v obrazložitvi izpodbijane sodbe.

Sodišče prve stopnje je materialno pravo pravilno uporabilo.

Sodba sodišča prve stopnje ima razloge, ki med sabo niso v nasprotju. Očitana bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

5. Ne glede na obrazložitev izpodbijane sodbe in na navedbe tožnika v odgovoru na pritožbo, je odločilno, kaj je tožnik v tožbi navedel in kakšen zahtevek je v tožbi postavil. Tožnik je v tožbi navedel, da je toženec 03. 12. 2007 na zemljišče parc. št. 45/1 k.o. R. postavil motorni tricikel, ga tam namenoma pustil, in mu s tem onemogočil dovoz in izvoz iz garaže; da tožnik zemljišče parc. št. 45/1 k.o. R. uporablja že od leta 1974 dalje, da to zemljišče spada v zapuščino po očetu pravdnih strank in da zapuščinski postopek še ni končan. S postavljenim tožbenim zahtevkom je zahteval odstranitev motornega tricikla z zemljišča parc. št. 45/1 k.o. R. in prepoved postavljanja vozil ali predmetov na pot na zemljišču parc. št. 45/1 k.o. R. 6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za dovoz za kurjavo na svoje dvorišče, zemljišče parc. št. 50/2 k.o. R., uporabljal dostop po poti preko parc. št. 45/1 k.o. R. Nobenih pomislekov ni v pravilnost ugotovitve, da je toženec dne 03. 12. 2007 na zemljišče parc. št. 45/1 k.o. R. postavil motorni tricikel, ki tožniku onemogoča dovoz kurjave preko tega dela zemljišča. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da sta pravdni stranki skupna lastnika zemljišča parc. št. 45/1 k.o. R. (stran 3, 1. odst. spodaj), ker zapuščinski postopek po njunem očetu še ni pravnomočno končan (132. in 145. člen Zakona o dedovanju.

S tem, ko je zemljišče parc. št. 45/1 k.o. R. postalo skupna lastnina pravdnih strank, je tožnik pridobil pravico do varstva svoje skupne lastnine napram tožencu kot skupnemu lastniku (5. odst. 72. člena SPZ v zvezi s 100. členom SPZ). Iz navedenega ni slediti pritožbeni navedbi, da je zmotno uporabljeno materialno pravo glede varstva skupne lastnine.

Zgolj v pojasnilo je dodati, da je tožnik s tem, ko je postal skupni lastnik zemljišča parc. št. 45/1 k.o. R., pridobil varstvo iz naslova skupne lastnine, varstvo iz drugih naslovov, če jih je imel (eventualno varstvo služnostne pravice vožnje in hoje), pa izgubil. Navedba tožnika, da pot preko zemljišča parc. št. 45/1 k.o. R. uporablja že od leta 1974 dalje, zato ni pravno odločilna.

Za odločitev v tej zadevi je pomembno, da je tožnik skupni lastnik zemljišča parc. št. 45/1 k.o. R., da je upravičen do varstva skupne lastnine (72. člen SPZ v zvezi s 100. členom SPZ), da je toženec tožniku s postavitvijo motornega tricikla na zemljišču parc. št. 45/1 tožniku onemogočil uporabo poti preko tega zemljišča. Tožbenemu zahtevku je zato sodišče prve stopnje pravilno ugodilo.

7. Stroškovni del je sodišče prve stopnje obrazložilo tako, da je pojasnilo temelj, na podlagi katerega je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka (1. odst. 154. člena ZPP) in navedlo, katere stroške je tožniku priznalo. Nagrado za postopek, nagrado za narok, 20,00 EUR za materialne stroške, vse povečano za 20 % DDV in sodno takso, skupno 386,64 EUR in da je te stroške priznalo ob upoštevanju veljavne Odvetniške tarife. Sklep o stroških postopka se da preizkusiti, čeprav zneskovno ni pojasnjeno, kakšna nagrada je bila priznana za postopek in kakšna nagrada za narok.

Je pa sodišče prve stopnje tožniku priznalo nagrado za dva naroka, čeprav je tožnik upravičen po tar. št. 3102 do nagrade le za en narok. Pritožbi toženca je bilo zato v tem delu ugoditi in priznane stroške znižati za 80,64 EUR (67,20 EUR nagrade za narok in 20 % DDV v znesku 13,44 EUR). Ostali stroški tožnika so pravilno priznani (72,80 EUR nagrade za postopek, 67,20 EUR nagrade za narok, 20,00 EUR materialnih stroškov, za 20 % DDV v znesku 32,00 EUR in 114,00 EUR sodne takse).

8. Toženec s pritožbo ni uspel, odgovor tožnika na pritožbo ni prispeval k pritožbeni odločitvi. Na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom in 155. členom ZPP je bilo odločiti, da vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.