Nadzor nad Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic

Datum

22.02.2023

Številka

07121-1/2023/241

Kategorije

Razno, Uradni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 20. 2. 2023 prejeli vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali je IP pristojen tudi za nadzor nad Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic, na primer po t.i. nadzorstveni pravici.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim sporočilom.

V razmerju do odločitev iz pristojnosti Komisije RS za varstvo pacientovih pravic, IP ni pritožbeni ali drug nadzorni organ. Zato IP ni pristojen za »odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici« po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Zoper odločitev senata komisije je možen le upravni spor pred Upravnim sodiščem RS.

Pristojnost IP se nanaša zgolj (1) na področje varstva osebnih podatkov – kar pomeni, da je zaradi potencialne kršitve varstva osebnih podatkov možno pri IP voditi več vrst nadzornih postopkov (npr. inšpekcijski in prekrškovni) in (2) na področje dostopa do informacij javnega značaja – kar pomeni, da je v primeru zavrnitve dostopa do informacij možen pritožbeni postopek pri IP.

Obrazložitev

Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) v 79. členu določa, da je odločitev senata Komisije RS za varstvo pacientovih pravic v postopku obravnave druge stopnje dokončna. Zoper odločbe in sklepe senata, s katerimi se postopek obravnave druge zahteve konča, ni pravnih sredstev, lahko pa se uveljavlja sodno varstvo v upravnem sporu. Tudi po vsebinski plati se odločitve Komisije ne nanašajo na področje varstva osebnih podatkov; to pomeni, da Komisija ne odloča pritožbah zaradi kršitev varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo na paciente in posledično tudi IP nad tem ne more izvajati kakršnih koli oblik nadzora.

Po 276. členu ZUP odločbo lahko odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici organ druge stopnje. Če ni organa druge stopnje, lahko odpravi ali razveljavi odločbo organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Ker IP – v razmerju do Komisije – ni organ druge stopnje in po ZPacP ali drugem predpisu ni pooblaščen za nadzorstvo nad delom Komisije za zadeve iz njene pristojnosti, ne more odpraviti ali razveljaviti odločbe Komisije po nadzorstveni pravici.

Teoretično bi IP lahko nastopal kot nadzorni organ le v primeru, če bi s strani Komisije prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, pod pogojem, da bi do kršitve prišlo izven vodenja konkretnega uradnega oz. pritožbenega postopka po ZPacP pred Komisijo.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka