Jedro

Ker dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, saj prvostopenjski upravni organ sploh ni ugotavljal, kakšen poseg predstavlja izgradnja norma plošče, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo tožnika in potrdilo odločbo tožene stranke, s katero je bila odpravljena prvostopenjska odločba in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 18.3.2003. Z njo je tožena stranka odpravila odločbo Upravne enote S. z dne 22.5.2002 in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. S citirano odločbo je prvostopenjski upravni organ izdal investitorju A.A. (tožniku) odločbo o dovolitvi priglašenih del, s katero je dovolil legalizacijo izvedene norma plošče v obstoječem objektu za kmetijsko mehanizacijo, ki je bil zgrajen po odločbi z dne 28.8.1990 na par. št. 15 k.o...

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da gradnja norma plošče ne predstavlja posega, ki bi ga bilo mogoče uvrstiti med posege določene v 51. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN; Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, torej posledično med posege za katere zadostuje priglasitev pri pristojnem upravnem organu. Gradnja plošče praviloma predstavlja poseg v konstrukcijske elemente oziroma vpliva na varnost objekta, torej predstavlja dela, ki v smislu 6. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO; Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86, Uradni list RS, št. 71/93, 29/95, 59/96, 45/99, 42/00, 52/00) pomenijo rekonstrukcijo objekta. Za rekonstrukcijo objekta, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ter se ne spreminja namembnost in velikost objekta, pa je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno pravno podlago je tudi po mnenju sodišča prvostopenjski upravni organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj sploh ni ugotavljal kakšen poseg predstavlja izgradnja norma plošče. Tožnik v pritožbi navaja, da sodišče nima prav, ko je njegovo tožbo zavrnilo. Gre za pravno vprašanje, ali velja potrdilo, ki ga ima tožnik od G., to je od soseda, ki je povzročil spor – veljavo listine, ki opravičuje tožnikova ravnanja. Dejstvo je namreč, da je tožnik izvajal gradnjo na osnovi potrdila G. in seveda ostalih potrebnih dokumentih in je s tem zadovoljil vsem predpisom. Pomislek ali tožnik ima veljavno gradbeno dovoljenje ali ne, predstavlja odnos med tožnikom in inšpekcijskim organom, nikakor pa med tožnikom in sosedi G. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi. Tožnik zahteva tudi stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka P.G. v odgovoru na tožbo navaja, da soglaša z odločbo drugostopenjskega upravnega organa. Navaja, da je obstoječi objekt od meje odmaknjen 0,25 m, moral pa bi biti od meje odmaknjen 1 m. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je pri odločanju o pritožbi skladno s 1. odstavkom 107. člena ZUS-1 uporabilo določbe ZUS-1. Ker je bila pritožba vložena pred 1.1.2007, ko je začel veljati ZUS-1, je Vrhovno sodišče RS obravnavalo vloženo pritožbo na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 kot pritožbo po tem zakonu.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi, ki jih navaja v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Glede na to, da dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, saj prvostopenjski upravni organ sploh ni ugotavljal kakšen poseg predstavlja izgradnja norma plošče, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo tožnika in potrdilo odločbo tožene stranke, s katero je bila odpravljena prvostopenjska odločba in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Tako bo tudi po presoji pritožbenega sodišča v ponovnem postopku treba ugotoviti, kakšen poseg predstavlja izgradnja norma plošče in na podlagi takšne ugotovitve ugoditi ali zavrniti zahtevku za legalizacijo norma plošče. Irelevanten je ugovor tožnika, da gre zgolj za pravno vprašanje, ali ima potrdilo, ki ga ima tožnik od G., veljavo listine, ki opravičuje tožnikova ravnanja. Gradnja je namreč v skladu s predpisi dovoljena le na podlagi ustreznega dovoljenja in ne zgolj na podlagi danega soglasja.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti navedbe prizadete stranke, da bi moral biti obstoječi objekt od meje odmaknjen 1m in ne zgolj 0,25 m, saj je predmet obravnavane zadeve legalizacija norma plošče in ne prizidek – nadstrešnica k severni strani obstoječega gospodarskega poslopja, zgrajena na podlagi odločbe o dovolitvi priglašenih del z dne 29.8.1990. Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, v skladu s 1. odstavkom 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi stroške pritožbenega postopka.