Jedro

Ključno vprašanje v zadevi je, ali že z dopolnitvijo 14 leta, torej z dnem ko oseba dopolni 14 let, lahko kazenskopravno odgovarja. Stališči državne tožilke in zagovornice sta napačni, saj se smejo kazenske sankcije uporabiti samo proti tistemu, ki je storil kaznivo dejanje po izteku štirinajstega rojstnega dne. To pomeni, da kazenskopravna odgovornost mladoletnika nastopi naslednji dan, ko je dopolnil 14 let.

Izrek

Pripravljalni postopek zoper A. A., roj. 3. 1. 2008, da je podan utemeljen sum, da je vzel komu tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, vrednost ukradene stvari pa je majhna in si je hotel prilastiti stvar take vrednosti s tem, ko je dne 3. 1. 2022 v trgovini B. v ... vzel ročno baterijsko svetilko znamke Asalite 5W in jo brez plačila odnesel iz trgovine in si tako navedeno v vrednosti 30 EUR na škodo C. C. s. p., ... protipravno prilastil, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1 se ustavi.

Obrazložitev

1. Sodnica za mladoletnike na Okrožnem sodišču v Krškem, je dne 22. 5. 2022 na senat za mladoletnike Višjega sodišča v Ljubljani podala zahtevo, da v kazensko-mladoletniški zadevi (pripravljalni postopek) zoper ml. A. A., zaradi kaznivega dejanja tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1, odloči o predlogu državne tožilke za ustavitev pripravljalnega postopka, saj se s predlogom ne strinja (drugi odstavek 475. člena Zakona o kazenskem postopku).

2. Državna tožilka je v predlogu navedla, da ni več podlage za nadaljnji postopek proti mladoletniku. Očitani dogodek se je zgodil dne 3. 1. 2008 med 10.45 in 10.55 uro, medtem ko je bil na podlagi vsebine izpiska iz matičnega registra o rojstvu ml. A. A. ugotovljen točen čas njegovega rojstva - 3. 1. 2008 ob 12.48 uri, kar pa pomeni, da ml. A. A. ob storitvi očitanega kaznivega dejanja še ni dopolnil štirinajst let. 3. Sodnica za mladoletnike se s takšnim naziranjem ne strinja, saj meni, da okoliščine, kdaj je mladoletnik dopolni štirinajst let in s tem postal kazensko odgovoren, ni mogoče razlagati na tak način, temveč na način, da je mladoletnik dopolnil štirinajst let ob nastopu datuma njegovega rojstva ob 00.00 uri navedenega dne.

4. Po določbi 71. člena KZ v zvezi s 375. členom KZ-1 se proti mladoletni osebi, ki ob storitvi kaznivega dejanja še ni bila stara štirinajst let (otrok), ne smejo uporabiti kazenske sankcije.

5. Glede na to, da je iz spisovnih podatkov razvidno, da je bilo očitano kaznivo dejanje tatvine storjeno 3. 1. 2022, torej na dan ko je bil ml. A. A. (kronološko gledano) star štirinajst let, se je v predmetni zadevi kot ključno zastavilo vprašanje, ali je s tem dnem že postal kazensko odgovoren. Državna tožilka je zastopala stališče, da ne, pri čemer je izhajala iz podatka, da je bil ml. A. A. rojen 3. 1. 2008 ob 12.48 uri, medtem ko se je očitani dogodek zgodil 3. 1. 2022 med 10.45 in 10.55 uro. Sodnica za mladoletnike je v svojem nestrinjanju podala oceno, da je takšno tolmačenje preozko, da okoliščine, kdaj je mladoletnik dopolnil štirinajst let in s tem postal kazensko odgovoren ni mogoče razlagati na način, da je potrebno striktno upoštevati datum in uro njegovega rojstva, temveč da je mladoletnik dopolnil štirinajst let ob nastopu datuma njegovega rojstva ob 00.00 uri navedenega dne.

6. Višje sodišče ugotavlja, da gre v obeh primerih za napačni stališči, saj določeno mejo štirinajst let (kot jo določa zgoraj citirana materialnopravna določba) upoštevamo tako, da se smejo kazenske sankcije uporabiti samo proti tistemu, ki je storil kaznivo dejanje po izteku svojega štirinajstega rojstnega dneva1. Z drugimi besedami, kazenskopravna odgovornost mladoletnika nastopi naslednji dan po tistem, ko je dopolnil štirinajst let. Če se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storitvi kaznivega dejanja še ni bil star štirinajst let, se kazenski postopek ustavi in o tem obvesti center za socialno delo2. 7. Iz v točki 5 tega sklepa navedenih podatkov torej izhaja, da ml. A. A. za očitano dejanje, ki naj bi ga storil na dan, ko je dopolnil štirinajst let, ne more kazensko odgovarjati. To pomeni, da se državna tožilka (ob sicer napačnih razlogih) utemeljeno zavzema za to, da se pripravljali postopek zoper ml. A. A. ustavi, ker ni več podlage za nadaljnji postopek proti mladoletniku, zato je višje sodišče skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 475. člena ZKP odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Tako Kazenski zakonik s komentarjem, Splošni del, avtor Ivan Bele, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 418, točka 3. 2 Določba 452. člena KZ.