Jedro

V primeru, ko je z lokacijskim načrtom predvidena gradnja daljnovoda se šteje, da je splošni interes ugotovljen z lokacijskim načrtom in ni pravne podlage za ugotovitev splošnega interesa za gradnjo z odločbo skupščine občine.

Izrek

Predlog za ugotovitev, da je v splošnem interesu gradnja daljnovoda na zemljišču parc. št. 807 in 808 in parc. št. 811 po trasi kot je razvidna iz dopolnjenega predloga, se zavrne.

Obrazložitev

Predlagatelj je pri tem sodišču dne 12.7.1991 vložil zahtevo za izdajo upravnega akta v smislu 64. člena zakona o upravnih sporih, ker skupščina občine v predpisanem roku ni izdala novega upravnega akta po sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katero je bila odpravljena odločba o ugotovitvi splošnega interesa skupščine občine. Sodišče najprej ugotavlja, da so v obravnavanem primeru podani vsi pogoji za izdajo sklepa po določbi 64. člena zakona o upravnih sporih. Po navedeni določbi namreč sodišče na zahtevo stranke izda sklep, ki povsem nadomestuje akt pristojnega organa, če pristojni organ ne izda takoj, najpozneje pa v 30 dneh po odpravi upravnega akta, novega upravnega akta in ga ne izda niti v sedmih dneh po prejemu ponovne zahteve za njegovo izdajo. Ker je bila odločba skupščine občine o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo daljnovoda, na zemljišču parc. št. 807, 808 in 811 odpravljena, bi morala skupščina občine najpozneje v tridesetih dneh po odpravi navedene odločbe izdati nov upravni akt, ki pa ga kljub ponovni zahtevi predlagatelja vse do danes ni izdala, niti ni sodišču sporočila opravičenih razlogov za tako stanje. Zato je zahteva predlagatelja za izdajo sklepa po določbi 64. člena zakona o upravnih sporih utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi, na katero se sklicuje tožena stranka, je 17. člen zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/89). Po navedeni določbi skupščina občine z odločbo ugotovi splošni interes v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana oziroma prostorskega izvedbenega akta v primeru, če splošni interes ni ugotovljen s prostorskim izvedbenim aktom po določbi 16. člena navedenega zakona. Če je s prostorskim izvedbenim aktom na določenem zemljišču predvidena graditev po namenu določenega objekta ali izvedba drugih del, se šteje, da je splošni interes ugotovljen že s tem aktom. Po določbi 86. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in RS št. 26/90), se za tak akt šteje prostorski izvedbeni načrt. Ker gre v tem primeru za daljnovod, to je za infrastrukturni objekt, je tak akt predvsem lokacijski načrt (3. točka 2. odstavka 27. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor), katerega vsebino določa 32. člen istega zakona. Ugotavljanje splošnega interesa z odločbo skupščine občine po 17. členu zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini je torej v zakonu predvideno za primer, če splošni interes ni ugotovljen s prostorskim izvedbenim načrtom, vendar ne kot nadomestilo prostorskega izvedbenega načrta, če je z družbenim planom predviden. Z odločbo po 17. členu navedenega zakona tudi ni mogoče nadomestiti morebitne pomanjkljivosti sprejetega prostorskega izvedbenega načrta. V obravnavanem primeru je bil sprejet srednjeročni družbeni plan občine za obdobje od 1986 do 1990 (Uradni list SRS, št. 21/87), ki glede na določbo 1. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) še velja. Navedeni družbeni plan predvideva urejanje elektroprenosnega omrežja z lokacijskim načrtom, med upravnimi spisi se nahaja lokacijski načrt razdelilne trafo postaje, sprejet z odlokom, objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 31/87, ki vsebuje tudi daljnovod. Zato po presoji sodišča v zakonu ni podlage za ugotovitev splošnega interesa po 17. členu z odločbo, ker bi moral biti ugotovljen z lokacijskim načrtom po 16. členu navedenega zakona.

Sklep, ki ga je sodišče izdalo na podlagi 2. odstavka 64. člena zakona o upravnih sporih povsem nadomešča akt pristojnega organa skupščine občine. Zakon o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).