Jedro

Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti.

Izrek

I. Pritožba prvega dolžnika se zavrže. II. Pritožba druge dolžnice se zavrne in se sklep v razmerju do druge dolžnice potrdi.

III. Druga dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi, opr. št. In 606/1999 z dne 6. 9. 2000, s prodajo ene polovice nepremičnin: parc. št. 583, parc. št. 806, parc. št. 807, parc. št. 881, parc. št. 1031/1, parc. št. 9/1, parc. št. 10/1, parc. št. 311/10, parc. št. 10/3, parc. št. 1209, parc. št. 1222, parc. št. 1031/2. parc. št. 537, parc. št. 502, parc. št. 504/2 in parc. 505/5, vse vpisane v k. o. X., nadaljevalo zoper A. A. 2. Zoper sklep vlagata dolžnika po skupnem pooblaščencu skupno pravočasno pritožbo in predlagata njegovo razveljavitev.

3. Pritožba prvega dolžnika ni dovoljena, pritožba druge dolžnice pa ni utemeljena.

Glede pritožbe prvega dolžnika

4. Predpostavka dopustnosti pritožbe je med drugim to, da jo je vložila oseba, ki je imela to pravico (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku– ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). V obravnavanem primeru se izpodbijani sklep na prvega dolžnika ne nanaša, saj je z njim sodišče prve stopnje zaradi spremembe lastništva na v izreku sklepa navedenih nepremičninah glede teh nepremičnin nadaljevalo izvršbo zoper drugo dolžnico kot realno dolžnico. Navedeni sklep na pravni položaj prvega dolžnika, zoper katerega je bila izvršba že pravnomočno dovoljena s sklepom o izvršbi In 606/1999 z dne 6. 9. 2000, v ničemer ne vpliva, zato je višje sodišče njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Odločitev o pritožbenih stroških prvega dolžnika je vsebovana v odločitvi o zavrženju njegove pritožbe.

Glede pritožbe druge dolžnice

6. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Očitane kršitve pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ druga dolžnica z ničemer ne obrazloži, zato tega pritožbenega očitka ni mogoče preizkusiti. Po presoji višjega sodišča pa kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero je dolžno paziti tudi po uradni dolžnosti, ni podana, saj so navedeni razlogi sodišča prve stopnje zadostni, jasni in medsebojno skladni in omogočajo preizkus sprejete odločitve.

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da je po zaznambi sklepa o izvršbi prišlo do spremembe lastništva na navedenih nepremičninah, tako da je njihova lastnica do ene polovice z vpisom v zemljiško knjigo, ki učinkuje od 20. 9. 2010, postala druga dolžnica. Na podlagi določb 24. in 170. člena ZIZ je zato postopek s prodajo nepremičnin nadaljevalo tudi zoper drugo dolžnico kot solastnico, ki je dolžna dopustiti izvršbo na obremenjenih nepremičninah.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo v procesnem smislu je namreč lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika (1). Upoštevajoč pravila ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novega lastnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa skladno s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ. Smiselna uporaba navedene določbe pri tem narekuje, da v primeru, ko pride do spremembe lastništva na predmetu izvršbe tekom izvršilnega postopka, vstopi njen novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika. Izpodbijani sklep je po svoji vsebini tak procesni sklep o nadaljevanju izvršbe na v izreku navedene nepremičnine zoper drugo dolžnico kot njihovo novo zemljiškoknjižno lastnico (do ene polovice) in temelji na ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju.

10. Višje sodišče pri tem pojasnjuje, da odločitev sodišča prve stopnje ni posledica prehoda obveznosti s prvega na drugo dolžnico, katerega bi moral skladno s pogoji iz 24. člena ZIZ izkazati upnik, kot to pritožbeno zmotno izpostavlja druga dolžnica, saj obveznost poplačila upnikove terjatve ohranja prvi dolžnik. Izpodbijani sklep, izdan po uradni dolžnosti, nasprotno temelji (le) na spremembi zemljiškoknjižnega stanja, do katere je prišlo z vpisom solastninske pravice na drugo dolžnico po zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in s katero je slednja pridobila lastninsko pravico na solastnem deležu do ene polovice spornih nepremičnin, obremenjeno z zastavno pravico (170. člen ZIZ). S tem je druga dolžnica postala hipotekarna dolžnica, od katere lahko upnik zahteva (le) prodajo nepremičnin, s katero se bo dolg poplačal (2) (in ne poplačila dolžnikovega dolga kot takega).

11. Z izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kršitev pravice do izjave (22. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Glede na naravo izpodbijanega sklepa pritožbeno zatrjevano dejstvo, da drugi dolžnici skupaj s sklepom o nadaljevanju ni bil obenem vročen tudi sklep o izvršbi zoper prvega dolžnika, na njegovo pravilnost in zakonitost ne more vplivati, bo pa v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje navedeno nepravilnost, v kolikor se očitek izkaže za resničen, lahko popravilo z vročitvijo sklepa o izvršbi drugi dolžnici (peti odstavek 24. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje načela kontradiktornosti tudi ni kršilo s tem, ko pred izdajo sklepa o nadaljevanju drugi dolžnici ni omogočilo, da bi se o tem izjavila. Izpodbijani procesni sklep namreč ne temelji na predlogu upnika, zato potrebe po morebitni izmenjavi vlog in zagotovitvi možnosti, da se druga dolžnica pred izdajo sklepa seznani z zatrjevanimi dejstvi in pravni stališči nasprotne stranke, ni bilo, z razlogi sodišča prve stopnje za sprejem izpodbijane odločitve po uradni dolžnosti pa se je druga dolžnica seznanila s prejemom izpodbijanega sklepa, pri čemer predhodna zagotovitev kontradiktornosti glede na naravo odločitve (višje sodišče ponavlja, da je sodišče prve stopnje sklep sprejelo po uradni dolžnosti) po presoji višjega sodišča pri tem ni bila potrebna. Svojo pravico do pravnega sredstva pa je druga dolžnica uresničila z vložitvijo pritožbe, ki je predmet obravnave v tem pritožbenem postopku, zato zatrjevane kršitve ustavnih pravic po presoji višjega sodišča niso podane. S tem, ko je sodišče prve stopnje zemljiškoknjižno (so)lastnico povsem pravilno pozvalo v postopek, ji je tudi omogočilo, da, glede na fazo, v kateri je postopek (sklep o izvršbi je pravnomočen), lahko v tem postopku uveljavlja tudi ugovore, ki vplivajo na prodajo nepremičnine (tako bo lahko na primer ugovarjala izpolnitev obveznosti - 8. točka 55. člena ZIZ - in se s tem izognila prodaji nepremičnine; prim. še peti odstavek 24. člena ZIZ in 56. člen ZIZ ter v opombi citirano odločbo Ustavnega sodišča). Višje sodišče pa opozarja, da dolžnica v pritožbi niti ne prereka po sodišču prve stopnje ugotovljenega (glede na fazo postopka edinega) pravno pomembnega dejstva - da je bila vknjižba lastninske pravice opravljena z učinkom po zaznambi sklepa o izvršbi.

12. Glede pritožbenih navedb o pridobitvi lastninske pravice na izvoren način (s prehodom spornih nepremičnin v skupno premoženje prvega in druge dolžnice) pa višje sodišče ugotavlja, da skuša druga dolžnica z njimi uveljavljati ugovorni razlog po prvem odstavku 64. člena ZIZ (ugovor tretjega), s čimer pa v predmetnem pritožbenem postopku glede na zgoraj pojasnjeno ne more biti uspešna. Iz podatkov v spisu obenem izhaja, da je bilo o njenem ugovoru nedopustnosti izvršbe že pravnomočno odločeno. Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom z dne 18. 1. 2012 ugovor druge dolžnice (tedaj v vlogi tretje) zavrnilo, njena tožba na nedopustnost izvršbe pa je bila pravnomočno zavržena (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 585/2012 z dne 14. 10. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 231/2014 z dne 29. 1. 2014 - priloga C77). V tej fazi postopka druga dolžnica teh trditev tudi zato ne more ponovno uveljavljati.

13. Glede na navedeno pritožba druge dolžnice ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v razmerju do druge dolžnice potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Druga dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

(1) Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010. (2) Prav tam.