Jedro

Obnovitveni razlogi iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP se nanašajo le na vsebinska ali materialna dejstva, tista torej o katerih je bilo s pravnomočno obsodilno sodbo odločeno. Druga dejstva so v smislu kršitev določb kazenskega postopka ali kršitev kazenskega zakona predmet zahteve za varstvo zakonitosti ali pravnih sredstev pred Ustavnim sodiščem, o katerih po zahtevi za obnovo kazenskega postopka ni mogoče odločati.

Izrek

I. Pritožba obsojenega se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče na Ptuju kot sodišče prve stopnje po prvem odstavku 413. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka obsojenega A.A. ter še, da je dolžan plačati sodno takso v višini 140,00 EUR.

2. Zoper sklep se je obsojeni pritožil zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremni tako, da zahtevano obnovo kazenskega postopka dovoli ali da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Če je pritožnik z navedbo o nepravilni uporabi materialnega prava imel v mislih kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP, ta v nadaljevanju pritožbe ni bila obrazložena in je tako tudi ni bilo mogoče preizkusiti.

5. Je pa bilo mogoče preizkusiti navedbo o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, kar je bilo v pritožbi obrazloženo z odločbo Ustavnega sodišča UP-57/2014 z dne 16. 1. 2013, ki bi kot novo dejstvo morala biti upoštevana. Gre za odločbo, izdano po sodbi, s katero mu je bila izrečena kazen štiri leta zapora in ki bi morala biti zaradi identitete odločilnih dejstev razveljavljena.

6. Res je sicer, da z vidika naravne vzročnosti zgornja odločba Ustavnega sodišča pomeni novo dejstvo, ki pa zaradi njegove procesne narave samo ali v zvezi s prejšnjimi dokazi ne more povzročiti pritožnikove oprostitve. Obnovitveni razlogi iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP se nanašajo le na vsebinska ali materialna dejstva, tista torej o katerih je bilo s pravnomočno obsodilno sodbo odločeno. Druga dejstva so v smislu kršitev določb kazenskega postopka ali kršitev kazenskega zakona predmet zahteve za varstvo zakonitosti ali pravnih sredstev pred Ustavnim sodiščem, o katerih po zahtevi za obnovo kazenskega postopka ni mogoče odločati.

7. Glede na obrazloženo, ko niti po presoji pritožbenega sodišča identiteta med odločilnimi dejstvi ni podana, je bilo o pritožbi obsojenega A.A. odločiti tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Odločba o oprostitvi plačila sodne takse temelji na prvem odstavku 98. člena in četrtem odstavku 95. člena ZKP ter 11. točki Zakona o sodnih taksah.