Jedro

Če brzojavna pritožba vsebuje vse, kar je treba, da jo je mogoče obravnavati, pritožbeno sodišče ne upošteva pisne dopolnitve pritožbe, vložene v treh dneh po vložitvi brzojavne pritožbe, če je taka dopolnitev vložena po preteku pritožbenega roka.

Izrek

Pritožba prve in druge tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta prva in druga tožena stranka motili tožečo stranko v njeni posesti več parcel, vpisanih v k.o. ..., ki v naravi predstavljajo kamnolom za izkop peščenjaka v J. s tem, da sta dne 27.3.1999 na vhodni zapornici zamenjali ključavnico obešenko in tožeči stranki fizično onemogočili vstop v kamnolom ter naložilo toženima strankama, da vzpostavita prejšnje posestno stanje, z vhodne zapornice odstranita ključavnico obešenko, tožeči stranki po omogočita nemoten dostop ter izkoriščanje kamnoloma in uporabo opreme v njem, v bodoče prepovedalo prvi in drugi toženi stranki, da tožeči stranki kakorkoli onemogočata dostop ter izkoriščanje kamnoloma za izkop peščenjaka J., tožbeni zahtevek zoper tretjo toženo stranko pa zavrnilo. Prav tako je odločilo, da ostane začasna odredba izdana dne 20.5.1999 v veljavi in se ugovor prve in druge tožene stranke zoper to odredbo kot neutemeljen zavrne.

Zoper ta sklep se pritožujeta prva in druga tožena stranka s telegramsko pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Naknadno sta prva in druga tožena stranka vložili še pisno dopolnitev pritožbe, ki pa je prispela k pritožbenemu sodišču šele po preteku pritožbenega roka.

Pritožba prve in druge tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je pritožbo prve in druge tožene stranke zoper izpodbijani sklep obravnavalo kot neobrazloženo pritožbo. V zakonitem roku za vložitev pritožbe je namreč tožena stranka vložila le brzojavno pritožbo, ki pa je po vsebini popolna in sposobna za obravnavanje. Zato glede take pritožbe ni mogoče uporabiti določila 3. odst. 113. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem je mogoče dopolniti brzojavno pritožbo v treh dneh od oddaje brzojavke na pošto, saj je to določilo uporabno le v primeru, če se pošlje pritožba brzojavno, pa ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se moglo obravnavati. Zato je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep le glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava, na kar ga napotuje določilo 2. odst. 365. čl. ZPP. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene take kršitve v postopku, na katero bi moralo paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo prve in druge tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.