Jedro

Tožnica kljub podedovanemu premoženju dejansko ni dobila sredstev, s katerimi bi lahko kakorkoli neposredno upravljala. Kakršnakoli aktivnost v tej smeri pa bi bila povezana z znatnimi dodatnimi stroški. Zato so v danem primeru podani pogoji za uporabo tretjega in ne prvega odstavka 48. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1403/2011-22 z dne 9. 11. 2012 se odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč tožnici naložil, da povrne Republiki Sloveniji stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 798,00 €. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnica na podlagi odločbe Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1403/2011 z dne 10. 8. 2011 upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje v pravdnem (pravilno: zapuščinskem) postopku, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod št. I D 1317/2009. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik A. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je bil v zapuščinski zadevi dne 5. 7. 2012 izdan sklep, ki je postal pravnomočen dne 31. 8. 2012, in na podlagi katerega je tožnica dedovala 1/5 zapuščine po pok. B., katere čista vrednost je 30.547,28 €, kar pomeni, da tožničin delež znaša 6.109,46 €. Glede na to je tožnica v skladu z 48. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zaradi pridobitve premoženja dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, odvetniku A. Tožbo je v predmetni zadevi za mladoletno tožnico, rojeno …, vložila njena skrbnica C. Iz tožbe izhaja, da je mladoletna tožnica hčerka D. in B. Starša sta se razvezala, mladoletna tožnica pa je živela s svojo sestro E., mamo in njenim drugim partnerjem F. ter polsestro. Julija 2009 je mama naredila samomor, dekleti sta se vrnili k očetu, kjer je živel tudi njun brat G. Proti očimu F., sodediču v zapuščinski zadevi po pok. B. (ki tudi živi v hiši, ki je bila predmet tega dedovanja), je bila vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja zanemarjenja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 152. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1, Uradni list RS, št. 55/2008 s spremembami). Takšna ovadba je bila vložena tudi zoper tožničinega očeta, zato je mladoletno tožnico začel obravnavati center za socialno delo. Ugotovljeno je bilo, da je bil oče fizično nasilen in da ima težave z alkoholom. Očetu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja oškodovancem, center za socialno delo pa je poskrbel za varno namestitev mladoletne tožnice v krizni center za mlade v Mariboru. Dne 6. 7. 2011 je bila izdana odločba o skrbništvu, s katero je bila za skrbnico določena vzgojiteljica v Mladinskem domu Mariboru C. Tožnica je kategorizirana kot otrok s posebnimi potrebami in z odločbo o namestitvi uživa vso oskrbo in nego s strani Republike Slovenije. Predmet zapuščine, ki jo je do 1/5 dedovala mladoletna tožnica, je manjša starejša hiša, v kateri tožnica ne živi iz razlogov, ki niso na njeni strani. Tožnica do te nepremičnine nima dostopa. Tožnica tudi ne odhaja domov ne med vikendi ne med počitnicami, saj enostavno nima doma. Da ni ves čas v Mladinskem domu Maribor, občasno odhaja k teti. Glede na omejena finančna sredstva je mladoletni tožnici težko plačati 800,00 € za povračilo brezplačne pravne pomoči. Razen tega tožnica nima nikogar, zato Mladinski dom Maribor skrbi za njeno celotno življenjsko situacijo do njene polnoletnosti. Nato bo prepuščena sebi. Bilo bi drugače, če bi tožnica prejela dediščino v finančni protivrednosti ali v obliki premoženja, na katerega bi imela kakršenkoli vpliv. Tožnica je stara 14 let in nima nobenega socialnega zaledja. Glede na to tudi nima nobene možnosti, da bi uporabila pravna sredstva za pridobitev zapuščine, saj bi v tem primeru lahko prišlo do pravnih in finančnih posledic, ki niso predvidljive. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijani sklep je bil izdan s sklicevanjem na 48. člen ZBPP. Ta v prvem odstavku določa, da mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje (drugi odstavek 48. člena ZBPP). V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP).

Kot izhaja iz predmetnega spisa, gre v obravnavani zadevi za specifično življenjsko situacijo, ko je mladoletna komaj štirinajstletna tožnica ostala brez družinskih članov, ki bi mogli skrbeti zanjo, in je nameščena v mladinski dom kot otrok s posebnimi potrebami. Za njene zadeve skrbi skrbnica iz Mladinskega doma Maribor. Kot izhaja iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, je tožnica ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči prejemala znesek 154,80 € mesečno. V zapuščinskem postopku, za katerega je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč, je tožnica na podlagi sklepa o dedovanju z dne 5. 7. 2013 postala do 1/5 solastnica premoženja, katerega čista vrednost je 30.547,28 €. V hiši, ki je bila predmet zapuščine, živi zakonec pokojnice, tožničin očim, tožnica pa zaenkrat do podedovanega premoženja nima nobenega dostopa in tudi nobenih možnosti, da bi v doglednem času dosegla delitev podedovanega premoženja. Kljub sklepu o dedovanju torej tožnica v tem trenutku z nobenim premoženjem ne upravlja. Glede na to pa so po presoji sodišča v danem primeru podani pogoji za uporabo tretjega in ne prvega odstavka 48. člena ZBPP. Tožnica namreč predmetni zadevi dejansko ni dobila sredstev, s katerimi bi lahko kakorkoli neposredno upravljala. Kakršnakoli aktivnost v tej smeri je povezana z znatnimi dodatnimi stroški.

Glede na takšne okoliščine sodišče zaključuje, da je bilo s tem, ko je bila izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi prvega odstavka 48. člena ZBPP, napačno uporabljeno materialno pravo v predmetni zadevi, saj pravilna uporaba materialnega prava terja uporabo tretjega odstavka 48. člena ZBPP. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo.