Jedro

Presoja višine odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v primeru zloma pod glavico desne nadlahtnice.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se izrek sedaj v celoti glasi: „1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 8.700,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.2.2009 do dne plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 34.600,00 EUR za čas od 4.2.2009 do 2.3.2009, vse v 15 dneh.

2. Kar zahteva tožeča stranka za nepremoženjsko škodo več oziroma drugače, se zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 869,93 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“ V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 82,75 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo še v znesku 10.700,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.2.2009 do dne plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 36.600,00 EUR za čas od 4.2.2009 do 2.3.2009, vse v 15 dneh (1. točka izreka izpodbijane sodbe). Kar je zahtevala tožeča stranka za nepremoženjsko škodo več oziroma drugače, je zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 2.649,75 EUR, v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (3. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika v izpodbijanem delu zoper toženko zavrne, podredno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožnica navaja, da je prisojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti previsoka. Primerno in pravično odškodnino iz tega naslova po njeni oceni predstavlja znesek 13.000,00 EUR, kar je primerljivo z odškodninami, dosojenimi v podobnih primerih. Tožena stranka meni, da je sodišče pravilno povzelo ugotovitve izvedenca, vendar je nepravilno uporabilo določila 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in prisodilo odškodnino, ki presega sodno prakso glede višine odškodnine za podobne poškodbe, njihovo težo in čas zdravljenja. Tožnik je v času, ko bi sicer trpel hude telesne bolečine, prejemal protibolečinska sredstva in so bile tako bolečine bistveno bolj blage kot bi bile sicer. Tožena stranka se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da predstavlja hospitalizacija ter operaciji v splošni anesteziji nevšečnosti med zdravljenjem, vendar je potrebno upoštevati, da je tožnik ves čas hospitalizacije prejemal sredstva proti bolečinam, sam potek zdravljenja po operaciji pa je potekal brez zapletov, enako je potekal pooperativni potek tudi po operaciji, ko so tožniku odstranili vijake. Celotno zdravljenje je potekalo brez zapletov in se je tožnikovo zdravstveno stanje kljub relativno dolgemu zdravljenju dokaj uspešno saniralo. V prid svojim navedbam pritožnica navaja sodbe Vrhovnega sodišča RS pod opr. št. II Ips 476/2006, II Ips 408/2004, II Ips 427/2005, II Ips 435/2005. Po mnenju pritožnice je tožnik posledično upravičen le do plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 28.600,00 EUR, ki predstavlja primerno in pravično denarno odškodnino. Ob ugoditvi pritožbi je potrebno spremeniti tudi izrek o stroških postopka. Pritožnica nadalje še navaja, da bi moralo sodišče uspeh tožeče stranke odmeriti glede na to, s kolikšnim delom zahtevka je tožnik uspel po višini, ker z ugotavljanjem temelja niso nastali nobeni stroški. Temelj odškodninske odgovornosti v pravdi namreč ni bil sporen.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Tožnik je bil kot voznik motornega kolesa telesno poškodovan v prometni nesreči. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik utrpel zlom pod glavico desne nadlahtnice. Skupno je imel tožnik 3 tedne stalne hude telesne bolečine ter skupno 3 mesece srednje hude telesne bolečine. Ves čas zdravljenja, ki je trajalo leto in pol, je imel stalne lahke bolečine, med izvajanjem fizikalne terapije pa krajša obdobja srednje hudih bolečin. Ugotovljene nevšečnosti tožnika med zdravljenjem so naslednje: dvakrat se je zdravil na oddelku travmatološke klinike v skupnem trajanju 55 dni; dvakrat je bil operiran v splošni anesteziji; med zdravljenjem v bolnišnici je prejemal infuzije, injekcije proti bolečinam, dodatna ustrezna zdravila, potrebne so bile preveze ran in odstranitve šivov; tri tedne je bil na rehabilitaciji v zdravilišču; osemkrat je bil pregledan v ambulanti travmatološke klinike; sedemkrat pregled v fiziatrični ambulanti; izvajanje fizikalne terapije od julija 2007 do oktobra 2007 in od aprila 2008 do avgusta 2008, v prvem obdobju zdravljenja vsaj 76-krat na fizikalni terapiji; ves čas zdravljenja je jemal tablete proti bolečinam; 21-krat je bil pregledan pri splošnem zdravniku.

Merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo so določena v 179. členu OZ. Sestavni del materialnopravnega pravila o odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sta tudi načeli individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnin. Načelo individualizacije višine odškodnine zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ko se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno. Tožena stranka izpodbija odločitev glede prisojene odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Ob upoštevanju podobnih primerov v sodni praksi (prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 476/2006, II Ips 219/2006, II Ips 716/2006, II Ips 566/2005) se izkaže, da prisojena odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 21.000,00 EUR odstopa od primeroma izoblikovane sodne prakse. Njena višina predstavlja 21,8 povprečnih neto plač v času sojenja pred sodiščem prve stopnje, kar je po oceni pritožbenega sodišča pretiran znesek. Ob pravilni uporabi načel individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnin znaša pravična denarna odškodnina iz tega naslova 19.000,00 EUR, kar predstavlja 19,7 povprečnih neto plač v času sojenja. Primeren znesek zadoščenja, ki ga je tožena stranka še dolžna plačati tožeči stranki, je torej 8.700,00 EUR ter zakonske zamudne obresti od tega zneska od 4.2.2009 do plačila, za čas od 4.2.2009 do 2.3.2009 pa zakonske zamudne obresti od zneska 34.600,00 EUR.

Pritožba utemeljeno opozarja na to, da temelj odškodninske odgovornosti v predmetni pravdi ni bil sporen. Ker ga ni bilo potrebno ugotavljati, niso s tem v zvezi nastali nobeni stroški. Tožnik je v pravdi zahteval plačilo 41.016,50 EUR, uspel pa je za znesek 8.700,00 EUR, kar predstavlja 21% uspeh. Prisojeni stroški v postopku na prvi stopnji (konkretna odmera ni bila predmet pritožbene graje) za tožečo stranko znašajo 4.217,77 EUR, za toženo stranko pa 20,00 EUR. Tožeča stranka je glede na uspeh v pravdi upravičena do povračila 885,73 EUR pravdnih stroškov, tožena stranka pa glede na 79% uspeh do povračila 15,80 EUR pravdnih stroškov. Po medsebojnem pobotanju se izkaže, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 869,93 EUR pravdnih stroškov. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo, kot to izhaja iz izreka.

O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu z 2. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 154. člena ZPP. Toženi stranki je priznalo materialne stroške za fotokopiranje in poštnino v višini 10,00 EUR ter takso za pritožbo v višini 321,00 EUR. S pritožbo je tožena stranka želela znižanje zneska odškodnine za nepremoženjsko škodo za 8.000,00 EUR, uspela je doseči znižanje za 2.000,00 EUR, kar predstavlja 25% uspeh. Tožeča stranka ji mora tako povrniti 82,75 EUR pritožbenih stroškov.