Jedro

Sodišče problema tvegane rabe alkohola ni spregledalo, saj je v postopku postavilo izvedenca alkohologa, prav tako je odredilo začasni nadzor nad opravljanjem starševske skrbi nasprotnega udeleženca, med drugim tudi z nadaljnjimi nenapovedanimi obiski na domu, ter mu naložilo vključitev v strokovno obravnavo za krepitev starševskih veščin. S temi blažjimi ukrepi bo glede na ugotovljeno dejansko stanje korist mladoletnih otrok dovolj zavarovana ter predlagani strožji ukrep omejitve stikov na eno uro tedensko pod nadzorom ne bi bil ustrezen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (I.) zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, po katerem bi se stiki nasprotnega udeleženca z mladoletnimi otroki A., B. in C. izvajali pod nadzorom Centra za socialno delo, skladno z dogovorom, največ eno uro na teden, pri čemer bi se za kršitev začasne odredbe izrekla denarna kazen v višini 1.000 EUR, in (II.) po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je oba starša napotilo na strokovno obravnavo, CSD pa naložilo začasno opravljanje nadzora nad izvajanjem starševske skrbi z mesečnim opravljanjem razgovorov z vsakim od staršev o odnosu do otrok, z mesečnim pridobivanjem poročil šole in strokovnih institucij, ki obravnavajo mld. D., z izvajanjem nenapovedanih obiskov na domu staršev in z mesečnim pisnim poročanjem sodišču o opravljenem nadzoru. Odločilo je še, da pritožba in ugovor ne zadržita izvršitve začasne odredbe (III.) ter da bo o stroških postopka zavarovanja odločilo s končno odločbo (IV.).

2. Predlagateljica v enotni vlogi zoper I. točko sklepa vlaga pritožbo, zoper II. točko pa ugovor. Ker bo o ugovoru zoper začasno odredbo, izdano po uradni dolžnosti, odločalo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče njene vloge v tem obsegu ne bo povzemalo.

3. Predlagateljica v obširni pritožbi vztraja pri očitkih, da nasprotni udeleženec otroke indoktrinira in jih odtujuje, da ima težave z uživanjem alkohola ter jih s tem življenjsko ogroža in da se njihovo stanje zaradi očetovega vpliva slabša. Vse to terja izvajanje stikov pod nadzorom in je ukrep začasnega starševskega nadzora, ki ga je sodišče izdalo po uradni dolžnosti, premalo učinkovit. Sklicuje se na mnenji izvedenke dr. E. E. iz leta 2018 in izvedenca F. F. s 17. 3. 2021, ki ga je sodišče spregledalo in ni izvedlo njegove dopolnitve. Meni, da sodišče poveličuje vlogo CSD, njena opozorila o strokovnih napakah pa je pavšalno zavrnilo. Te vidi v neprepoznavanju očetove indoktrinacije otrok in njegovih težav z alkoholom ter v sugestiji, da je za D. dobro, da biva pri očetu. Opozarja na policijski zapisnik o vožnji nasprotnega udeleženca pod vplivom alkohola, na njegovo vztrajno pošiljanje SMS sporočil in vzpodbujanje otrok, da so policistom proti materi in njenemu partnerju podali izmišljene ovadbe. Tudi poročila šole glede D. ne odražajo dejanskega stanja, predvsem pa iz njih izhaja, da se je nasprotni udeleženec šele v marcu 2021 začel zanimati za sinovo šolsko delo, kar sovpada z opozorili pritožnice v tem postopku. Podrobno pojasnjuje, kaj so ji o sinovem sodelovanju pri pouku povedale učiteljice slovenščine, matematike, tehnike in tehnologije ter meni, da razredničarka D. napredek v šoli olepšuje. Posebej nasprotuje trditvam nasprotnega udeleženca, ki jih je sodišče povzelo v 5. točki izreka sklepa, ter podaja svoje videnje odnosov med sorojenci, za katere meni, da so napeti, oče pa ne naredi ničesar, da bi ostale otroke zaščitil pred D. neprimernimi ravnanji. Obširno se opredeljuje do D. zdravstvenih težav in ocenjuje, da jih nasprotni udeleženec ni sposoben ustrezno prepoznati in se jim posvetiti, medtem ko se je sama na tem področju izobrazila in je sledila nasvetom strokovnjakov in zdravnikov. Polemizira z mnenjem CSD, ki ni ugotovil opuščanja starševske skrbi nasprotnega udeleženca, in pri tem izpostavlja njene navedbe o dogodkih, ko je bila najmlajša B. stara 4 ali 5 let. Vztraja, da ima nasprotni udeleženec dalj časa trajajoče težave z alkoholizmom, ki so bile predmet obravnav že v letu 2012, in je do njih nekritičen. Ne soglaša z ugotovitvijo sodišča, da ni z verjetnostjo izkazano izkoriščanje stikov za načrtno odtujevanje otrok od predlagateljice. Do negativnih informacij o drugem staršu prihaja edino s strani nasprotnega udeleženca, pri čemer se v zadnjem času stiska odraža tudi pri A. Po stiku se vrne žalosten, govori o tem, da so bili prej družina, in idealizira prejšnje življenje, ki pa se ga glede na njegovo mladost ob razpadu zakonske zveze ne more spominjati. Čeprav je predlagateljica o tem obvestila CSD, ta ukrepov ni sprejel. Pogovori z nasprotnim udeležencem niso bili učinkoviti, saj se stanje ni spremenilo. Sodišče kljub dveletnemu trajanju postopka še ni opravilo razgovorov z udeleženci, ignoriralo je pridobljeno izvedeniško mnenje in odločitev nekritično oprlo na mnenja CSD, ki so se večkrat izkazala za napačna. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in izda predlagano začasno odredbo.

4. Na pritožbo je odgovoril CSD in izpostavil, da družino spremlja že dalj časa, izvedel je vrsto strokovnih aktivnosti ter svoje zaključke podal na podlagi celotne družinske dinamike. Izkušnje z obema staršema kažejo, da sta pri svojih izvajanjih zelo prepričljiva, ko pa se jih umesti v kontekst ostalih pridobljenih podatkov, se pokaže, da je celotna družinska situacija zelo kompleksna, manj jasna in z vidika mladoletnih otrok zaskrbljujoča. Predlagateljica v pritožbi izpostavlja le zanjo ugodne, iz konteksta vzete navedbe izvedencev, spregleda pa tiste, ki zanjo niso ugodne. Predlaga, da se k obravnavi družine pristopi celostno.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da je predmet presoje le pritožba zoper I. točko izreka sklepa, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljičin predlog, da se stiki predlagatelja z mladoletnimi otroki C., A. in B. izvajajo pod nadzorom CSD. Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na ukrepe začasnega starševskega nadzora in jih je sodišče sprejelo po uradni dolžnosti, bodo predmet odločanja o vloženem ugovoru, zato se pritožbeno sodišče do njih ne bo opredeljevalo. Enako velja za obširne pritožbene navedbe, s katerimi predlagateljica graja ustreznost izvajanja starševske skrbi očeta nad mld. D., ki mu je po dogovoru med staršema začasno zaupan v vzgojo in varstvo, saj konkretne spremembe te odločitve sama ne predlaga. Iz njene vloge zgolj izhaja, da se zavzema za zaščito D. koristi v obliki, ki jo bo kot strokovno najbolj ustrezno na podlagi izvedeniških mnenj prepoznalo sodišče prve stopnje. Sodišče je na podlagi do sedaj pridobljenih podatkov (vsa izvedeniška mnenja še niso izdelana) odločilo, da bo s periodičnim pridobivanjem poročil budno spremljalo odnose v družini, počutje otrok, njihov napredek v šoli in zdravstveno stanje, ti podatki pa mu bodo v prihodnje omogočili, da bo, če bo potrebno, tudi dodatno ukrepalo.

7. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta starša štirih mladoletnih otrok: D. (14 let), C. (11 let), A. (9 let) in B. (7 let). Ob razvezi sta se v sodnem postopku (17. 8. 2018) dogovorila, da se otroci v varstvo in vzgojo zaupajo materi, z očetom pa imajo redne stike vsak drugi vikend od petka do ponedeljka ter v tednu, ko ni vikend stika, še od četrtka do petka.1 Predlagateljica je po razhodu ustvarila novo partnersko zvezo z G. G., ki skrbi za svojih 6 otrok, skupaj pa sta 5. 8. 2019 postala starša deklice H. Zaradi nove družinske dinamike se je družina v zadnjih treh letih večkrat selila, to pa je prineslo tudi menjavo šolskega okoliša. Vse te spremembe so na otroke udeležencev vplivale obremenjujoče, posebej še ob visoko konfliktnem odnosu staršev, ki vzroke za probleme v odnosih pripisujeta predvsem drug drugemu, lastnih napak pa ne prepoznavata. Težave se še posebej odražajo pri mld. D., ki ima diagnosticirane čustveno vedenjske težave2 in potrebuje posebno pozornost. Zaradi njegovega izrazito odklonilnega odnosa do predlagateljice in težavnega vedenja v novem okolju, ki se odraža tudi do sorojencev ter polsestre, sta se starša 6. 11. 2020 z začasno sodno poravnavo dogovorila za začasno zaupanje dečka v vzgojo in varstvo nasprotnemu udeležencu.

8. Predlagateljica je 8. 7. 2019 prvič predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče nasprotnemu udeležencu v celoti odvzelo pravico do stikov z otroki, podrejeno pa bi se stiki izvajali pod nadzorom CSD. Že takrat je kot razlog izpostavljala manipulativnost nasprotnega udeleženca, ki otroke odvrača od matere in jih odtujuje, njegovo neprimerno skrb zanje in njihovo varnost ter neprepoznavanje njihove koristi. Sodišče je njen predlog po pridobitvi strokovnega mnenja CSD zavrnilo, odločitev pa je bila potrjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2132/2019 s 27. 11. 2019. 9. 7. 4. 2021 je predlagateljica vložila nov predlog za izdajo začasne odredbe o izvajanju stikov pod nadzorom, ki ga je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo, hkrati pa je po uradni dolžnosti izreklo ukrepe za izboljšanje starševskih veščin in začasni nadzor nad izvajanjem starševske vloge. Pri izdaji sklepa je predvsem izhajalo iz mnenja CSD, ki družino že dalj časa spremlja. Strokovno mnenje je bilo narejeno po opravljenih razgovorih s staršema in mladoletnimi otroci (z izjemo najmlajše B.), pridobljenih poročilih šole, ob upoštevanju neposrednih zaznav življenjskega okolja ter interakcij med družinskimi člani ob nenapovedanih obiskih na domu in upoštevaje mnenja specialistov, ki obravnavajo mld. D. Na podlagi pridobljenih informacij in po opravljenem strokovnem timu za družino je CSD zaključil, da koristi mld. otrok C., A. in B. niso ogrožene do te mere, da bi bilo potrebno stike z očetom omejevati in jih izvajati pod nadzorom CSD. Ob tem je strokovni organ že razpolagal s podatki o vožnji očeta pod vplivom alkohola, vendar pa jim glede na siceršnje ugotovitve in zaznave v komunikaciji z nasprotnim udeležencem in njegovi aktivnosti pri sodelovanju z ustreznimi inštitucijami ni pripisal odločilnega pomena. Glede na navezanost otrok na očeta in hud poseg, ki ga v pravico do stikov pomeni njihovo izvajanje v nadzorovanem okolju, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da tak ukrep zgolj zaradi ugotovljene vožnje nasprotnega udeleženca pod vplivom alkohola, ko je bil z njim v vozilu sin D., ni sorazmeren in je v nasprotju s koristjo mladoletnih otrok. Ob tem ni mogoče pritrditi predlagateljici, da je sodišče problem tvegane rabe alkohola spregledalo, saj je v postopku postavilo izvedenca alkohologa, prav tako je odredilo začasni nadzor nad opravljanjem starševske skrbi nasprotnega udeleženca, med drugim tudi z nadaljnjimi nenapovedanimi obiski na domu, ter mu naložilo vključitev v strokovno obravnavo za krepitev starševskih veščin. S temi blažjimi ukrepi bo po oceni pritožbenega sodišča glede na ugotovljeno dejansko stanje korist mladoletnih otrok dovolj zavarovana ter predlagani strožji ukrep omejitve stikov na eno uro tedensko pod nadzorom ne bi bil ustrezen3. 10. Po oceni pritožnice na ogroženost otrok vpliva tudi manipulativno ravnanje nasprotnega udeleženca, zaradi katerega se ti od nje odtujujejo, kar utemeljuje z izvedeniškim mnenjem sodnega izvedenca psihiatra F. F. Iz omenjenega mnenja izhaja, da izvedenec ni opravil pregleda vseh družinskih članov, temveč le krajši dvourni pregled predlagateljice in nasprotnega udeleženca, pri čemer je verjetnost intenzivnega odtujevanja utemeljeval na podlagi posredno pridobljenih podatkov o vedenju otrok. Hkrati je predlagal, da se to vprašanje razišče s pomočjo izvedenca klinične psihologije, ki je v konkretnem postopku že postavljen. To mnenje zato glede na vse pridobljene podatke, ki kažejo tudi na nekritičnost matere do lastnih neustreznih vzgojnih prijemov, ne nasprotuje strokovnemu zaključku CSD, da otroci zaradi dosedanjega izvajanja stikov niso ogroženi, da bi jih bilo zato potrebno omejiti in nadzorovati. Nasprotno je bilo v postopku ugotovljeno, da otroci stike z nasprotnim udeležencem doživljajo pozitivno, oče zna prepoznati njihove specifike, z njimi aktivno preživlja čas in jim namenja ustrezno pozornost, da se počutijo sprejeti in ljubljeni. Ob upoštevanju, da se začasna odredba glede nadzora nad stiki nanaša le na mlajše otroke, ki mati sprejemajo4, ukrep posega v svobodno izvajanje stikov po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljen.

11. Razlogi in komentarji dogodkov, ki jih v pritožbi izpostavlja predlagateljica5, predstavljajo predvsem njen pogled na odnose v družini. Ti so izrazito kompleksni, zato bo vpliv posameznega starša na vsakega od otrok mogoče določneje oceniti po pridobitvi mnenja kliničnega psihologa. Do takrat po oceni pritožbenega sodišča dosedanji način izvajanja stikov nasprotnega udeleženca za A., C. in B. ni ogrožujoč, temveč krepi njihovo vez z očetom in bratom D., ki mu je začasno zaupan v vzgojo in varstvo.

12. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 1 Uredila sta tudi stike med počitnicami in prazniki. 2 D. je v pedopsihiatrični obravnavi že od leta 2012. 3 Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je predlagateljica problem tvegane rabe alkohola s strani nasprotnega udeleženca izpostavljala že v ob razpadu partnerske zveze, kljub temu pa je sklenila sodno poravnavo, s katero se je dogovorila za sorazmerno obsežne stike otrok z očetom. Da bi bilo stanje v času predloga za izdajo začasne odredbe bistveno slabše, ni zatrjevala. 4 V postopku ni bilo z verjetnostjo izkazano, da je vzrok za A. težave prav v obnašanju nasprotnega udeleženca, pri čemer bi jih nadzor nad izvajanjem stikov verjetno še povečal. A. si namreč želi več stikov z očetom, zato bi bila stiska ob predlagani omejitvi še globlja. 5 Ti se večinoma nanašajo na zgodnje obdobje po razpadu zakonske zveze in ne na aktivnosti ob izdaji začasne odredbe (SMS sporočila, nezaščita B. na zabavi).