Jedro

Dejstva, da je tožnik mož upokojene višje sodnice, ki je bila vodja gospodarskega oddelka na Višjem sodišču v ..., da na civilnem oddelku navedenega sodišča sodijo tudi sodniki, ki so v času, ko je bila tožnikova žena vodja gospodarskega oddelka, sodili na gospodarskem oddelku (torej je bila tožnikova žena njihova vodja), in da gre za relativno majhno sodišče s samo štirinajstimi sodniki, ki se vsi med seboj poznajo, nekateri pa z upokojeno višjo sodnico tudi prijateljujejo, pomenijo takšne okoliščine, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v ... je podalo predlog za delegacijo pristojnosti. Tehtni razlog za prenos pristojnosti naj bi bil v tem, da je tožnik mož sedaj že upokojene višje sodnice A. A. in nekdanje vodje Oddelka za gospodarsko sodstvo Višjega sodišča v .... Kolektiv Višjega sodišča v ... je razmeroma majhen, sodno oblast izvaja štirinajst sodnikov, pri čemer jih deset sodi na Oddelku za civilno sodstvo in med njimi so tudi sodniki, ki so oblast na Oddelku za gospodarsko sodstvo izvajali tudi v času, ko je tožnikova žena bila vodja tega oddelka. Vsi sodniki, ki sodijo v kazenskih zadevah, višjo sodnico A. A. poznajo. Tudi sicer je kar nekaj višjih sodnikov z navedeno sodnico ohranilo prijateljske vezi, ki so se stkale v času njenega dolgoletnega dela na tem sodišču, še prej pa na Okrožnem sodišču v .... Tudi sama narava spora (gre namreč za odškodninski zahtevek iz naslova vzdrževanja kmetijskega zemljišča, ki ga ima tožnik v zakupu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS) je takšna, da posredno vpliva na premoženje sedaj sicer upokojene višje sodnice. Glede na navedeno predlaga, naj Vrhovno sodišče določi za odločanje o tožnikovi pritožbi drugo višje sodišče. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrsti namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot „drug tehten razlog“, mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno samo to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.

4. Dejstva, da je tožnik mož upokojene višje sodnice, ki je bila vodja gospodarskega oddelka na Višjem sodišču v ..., da na civilnem oddelku navedenega sodišča sodijo tudi sodniki, ki so v času, ko je bila tožnikova žena vodja gospodarskega oddelka, sodili na gospodarskem oddelku (torej je bila tožnikova žena njihova vodja), in da gre za relativno majhno sodišče s samo štirinajstimi sodniki, ki se vsi med seboj poznajo, nekateri pa z upokojeno višjo sodnico tudi prijateljujejo, pomenijo takšne okoliščine, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in odločilo, da se za odločanje o tožnikovi pritožbi določi Višje sodišče v Ljubljani.