Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je ugotovljeno, da je gradnja nelegalna, inšpektor odredi, da se gradnja ustavi, že zgrajeni objekt pa v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani.
I. Revizija se zavrne.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 70/2000, 92/2005 – odl. US in 45/2006 – odl. US) zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 1. 3. 2005, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njegova pritožba proti odločbi gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo, Območne enote Kranj, z dne 15. 11. 2004. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje pod točko 1 odločil, da mora revident kot inšpekcijski zavezanec takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo lesenega objekta, tlorisne dim. 6,20 m x 4,50 m, postavljenega na betonskih pasovnih temeljih istih tlorisnih dimenzij, z dvokapno streho, krito z deskami, na zemljišču s parc. št. ... k.o. ..., ker gradi brez gradbenega dovoljenja; pod točko 2, da mora revident navedeni objekt do 31. 3. 2005 odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške, ker se bo v primeru neizpolnitve te obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah (3. točka), s točko 4. je bilo odločeno, da za objekt veljajo prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/2002) ter s 6. točko, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
2. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen ter da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita.
3. V reviziji (prej pritožbi) revident uveljavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Med drugim navaja, da naj ne bi šlo za nelegalno gradnjo, saj je za obravnavani poseg v prostor pridobljena lokacijska informacija ter ne gre za bivalni objekt. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglaša stroške revizijskega postopka.
4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.
5. Revizija ni utemeljena.
6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporablja določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno, v drugem odstavku istega člena pa, kdaj se pritožba, vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnava kot pritožba in kdaj kot revizija po ZUS-1. Ker revidentova vloga ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po ZUS-1, jo Vrhovno sodišče obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1), revizije pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). V tem okviru je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.
8. Iz relevantnega dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in na katerega je revizijsko sodišče glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 vezano, izhaja, da je revident na zemljišču parc. št. ... k.o. ..., na mestu prvotnega objekta, tlorisnih izmer 2,50 m x 2,50 m z višinskim gabaritom 3,90 m, ki ga je prestavil na drugo lokacijo, zgradil armirano betonsko talno ploščo, nanjo postavil nov lesen objekt, tlorisnih izmer 4,50 m x 6,50 m, z asimetrično dvokapno streho in izvedenim balkonom v mansardi ter zasilnimi ležišči, ter da je že pred pričetkom gradnje pridobil lokacijsko informacijo občinske uprave Občine Bohinj z dne 29. 9. 2003. 9. V zadevi je sporna presoja sodišča prve stopnje oziroma že tožene stranke v izpodbijanem upravnem aktu, da potrebuje revident za sporni poseg v prostor gradbeno dovoljenje; revident namreč zatrjuje, da gre za enostavni objekt, za katerega si je pred pričetkom gradbenih del pridobil lokacijsko informacijo pristojnega občinskega organa. Po določbi tretjega odstavka 3. člena ZGO-1 pa za enostavne objekte gradbeno dovoljenje ni potrebno, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena ZGO-1. Predpis, izdan na navedeni pravni podlagi, pa je v obravnavanem primeru Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur. l. RS, št. 114/2003, dalje Pravilnik), ki je začel veljati 6. 12. 2003, torej preden je bila izdana odločba prvostopnega upravnega organa oziroma preden je bil opravljen kontrolni inšpekcijski pregled objekta (21. 9. 2004).
10. Po določbi tretjega odstavka 33. člena Pravilnika, na katero se sklicuje revident, se šteje, da enostavni objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo Pravilnika in za katerega je bila izdana lokacijska informacija, iz katere je izhajalo, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in občinskim predpisom o pomožnih objektih, izpolnjuje pogoje glede največje velikosti, načina gradnje in rabe ter pogoje glede njihovega odmika od sosednjih zemljišč po določbah tega Pravilnika. Iz lokacijske informacije z dne 29. 9. 2003, ki si jo je v obravnavanem primeru revident pridobil pred pričetkom sporne gradnje, izhaja, da je odstranitev stare dotrajane lope za kmetijsko orodje in postavitev nove v tlorisni velikosti 4,50 m x 6,50 m v leseni izvedbi v skladu z Odlokom o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor v Občini B. za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni Vestnik Občine Bohinj, št. 2/99) in ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/2002).
11. Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je glede na podatke v upravnem spisu revident ravnal v nasprotju s pogoji lokacijske informacije, saj je zgradil povsem drugačen objekt (po izgledu, po uporabljenih materialih, po gabaritih) od objekta, ki se nadomešča, za katerega po podatkih lokacijske informacije ne bi potreboval gradbenega dovoljenja. Podatki kažejo, da tožnik dotrajane lope ni odstranil, temveč jo je prestavil na drugo lokacijo, hkrati pa ni zgradil lope za kmetijsko orodje oziroma kmetijski pomožni objekt za spravilo krme, temveč objekt, ki služi za počitek (bivalni objekt - stan). Zato je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno presodilo, da je revident presegel dela, ki bi jih lahko v skladu s podatki iz lokacijske informacije izvedel brez gradbenega dovoljenja, saj ni zgradil lope za kmetijsko orodje.
12. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da obravnavana gradnja tudi sicer ne ustreza pogojem, ki jih za enostavne objekte določa ZGO-1 v točkah 1.9, 1.91 in v 7.3, ki se nanaša na nadomestno gradnjo, za kar v tem primeru gre. Zato je pravilen tudi nadaljnji sklep, da gre v obravnavanem primeru za nelegalno gradnjo v smislu točke 12.1 2. člena ZGO-1, po kateri nelegalna gradnja med drugim pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje oziroma že tožene stranke, da je imel pristojni gradbeni inšpektor podlago, da je izrekel inšpekcijski ukrep, s katerim je gradnjo ustavil ter odredil vzpostavitev prejšnjega stanja v določbi 152. člena ZGO-1. Po navedeni zakonski določbi namreč v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Hkrati z navedenim inšpekcijskim ukrepom pa mora (tako kot v obravnavanem primeru) inšpektor glede na določbe 158. člena ZGO-1 odrediti prepovedi, ki so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep. Glede na navedeno je bilo tudi po presoji revizijskega sodišča materialno pravo, ki se nanaša na izrečeni inšpekcijski ukrep pri nelegalni gradnji pravilno uporabljeno, revizijski ugovori, ki se nanašajo na zmotno uporabo materialnega prava pa niso utemeljeni.
13. Revizijski ugovori, s katerimi se izpodbija dejansko stanje, ne morejo biti predmet revizijske presoje. Izpodbijanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja namreč ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).
14. Revizija je vložena tudi iz razloga bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, vendar te niso konkretizirane. Ker sodišče v revizijskem postopku pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava, ne pa tudi na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (86. člen ZUS-1), za presojo zatrjevanega revizijskega razloga ni imelo podlage v določbah ZUS-1. 15. Vrhovno sodišče se je na podlagi prvega odstavka 360. člena v zvezi s 383. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 opredelilo do revizijskih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi, ostale revizijske navedbe pa ocenjuje kot nebistvene in se zato do njih ne opredeljuje.
16. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.
17. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 165. v zvezi s 154. členom ZPP, ki ju je revizijsko sodišče primerno uporabilo glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1.