27. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vide Mayr in Zdenke Pavlovič, obeh s Ptuja, na seji dne 27. januarja 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 65. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 – popr., 7/95 in 44/96) se zavrne.

Obrazložitev

1.Pobudnici sta ustanoviteljici in družbenici odvetniške družbe, ki po računovodskih izkazih izkazuje dobiček. Glede na to, da gre za osebno družbo, naj bi ob predvidenem izplačilu dobička plačali dohodnino po drugem odstavku 65. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh). Ker se po navedeni določbi davčna osnova ne zmanjša enako kot po prvem odstavku 65. člena ZDoh, ki se nanaša na kapitalske družbe, zatrjujeta neskladje s členoma 14 in 33 Ustave. Za neskladje naj bi šlo, ker za različno obravnavo družbenikov osebnih in družbenikov kapitalskih družb ni razloga.

2.Splošno načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave zahteva, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako, različne pa različno. Glede na to gre za neskladje z načelom enakosti v tistih primerih, v katerih so enaki oziroma bistveno podobni položaji urejeni različno. Za kaj takega ne gre pri obdavčitvi dohodkov iz premoženja, doseženih z udeležbo pri dobičku, ki je po ZDoh različna v odvisnosti od tega, ali je dohodek dosežen z udeležbo pri dobičku osebne družbe ali z udeležbo pri dobičku kapitalske družbe. Položaj družbenikov osebnih družb je namreč različen od položaja družbenikov kapitalskih družb. Medtem ko družbenik osebne družbe praviloma vodi in zastopa družbo, v kateri temeljijo medsebojna razmerja na načelih medsebojnega zaupanja, enakopravnosti in osebne povezanosti, in je osebno odgovoren za prevzete pravice in obveznosti, nadomešča opisano vlogo družbenika v kapitalskih družbah kapital, saj so vodenje in zastopanje družbe ter odgovornost za prevzete pravice in obveznosti praviloma ločeni ter s tem tudi neodvisni od družbenikov. Zato je zakonodajalec (kot je pojasnil Državni zbor v postopku preizkusa pobude po prvem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) tudi določil različna načina ublažitve ekonomske dvojne obdavčitve kapitalskih družb in njihovih družbenikov oziroma osebnih družb in njihovih družbenikov pri izplačilu dobička, pri čemer je izhajal iz davčnih načel, še zlasti iz načel davčne pravičnosti in univerzalnosti davčne obveznosti. Glede na različne položaje družbenikov, ki se odražajo tudi skozi njihovo vlogo pri razporejanju oziroma uporabi dobička, je zatrjevanje neenakosti zaradi različne obdavčitve družbenikov osebnih in družbenikov kapitalskih družb po ZDoh neutemeljeno. Posledično je zato neutemeljeno tudi zatrjevanje neskladnosti s 33. členom Ustave.

3.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo, se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali pobudnici izkazujeta pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijane določbe, ki je v času trajanja postopka pred Ustavnim sodiščem prenehala veljati, uporabila pa se bo še za odmero dohodnine za leto 2004 (prvi odstavek 151. člena Zakona o dohodnini, Uradni list RS, št. 54/04 in nasl. – ZDoh-1).

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj