Jedro

Upnik ima v notarskem zapisu nedvomno izvršilni naslov za izterjavo terjatve, določene v točki drugič notarskega zapisa, vendar pod pogojem, kot sta stranki zapisali v točki četrtič. Ker gre torej za izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve upnikove obveznosti posredovanja poslovnih priložnosti in pogoja, da A. iz tega naslova dobi plačilo v skupni višini najmanj 2.400.000,00 SIT, je potrebno upoštevati določbo 26. člena ZIZ, po kateri bi moral upnik v predlogu določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je obveznost izpolnil (poslovne priložnosti), in da je nastopil pogoj (plačilo najmanj v višini 2.400.000,00 SIT).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil. V pritožbi se sklicuje na ugovorne navedbe, dodaja pa, da je v 4. točki notarskega zapisa SV-111 z dne 19. 10. 2004 glede obveznosti upnika, da priskrbi poslovne priložnosti in na podlagi tega A., d.o.o., pridobi plačilo v višini 2.400.000,00 SIT, potrebno razumeti kot celoten skupek opravil; ne samo opravila, ki so bila na upniku, da priskrbi poslovne priložnosti, temveč tudi opravila, ki so bili na strani dolžnika: podati konkurenčno ponudbo, pridobiti posel, ga izvesti in za tako opravljen posel pridobiti omenjeno plačilo. V tem delu sta v bistvu zapisana dva pogoja: prvi je na strani upnika (priskrbeti poslovne priložnosti v vrednosti najmanj 2.400.000,00 SIT), drugi na strani dolžnika (da dolžnikova družba te poslovne priložnosti izkoristi – poda konkurenčne ponudbe, posel izvede in zanj prejme plačilo). Nemoralno in nepošteno je, da upnik ne bi bil upravičen do terjatve iz razlogov, ki so na strani dolžnika. Navaja četrti odstavek 59. člena OZ in primeroma navaja odločbi Višjega sodišča v Ljubljani (VSL I Cp 3059/2008 z dne 11. 2. 2009) in Vrhovnega sodišča (II Ips 547/2009 z dne 19. 4. 2012). Učinkovanja pogodbe ni mogoče pogojevati z izpolnitvijo obveznosti iz te pogodbe, če je izpolnitev odvisna izključno od volje dolžnika.

3. V odgovoru na pritožbo je dolžnik pritožbi nasprotoval. Navedel je, da je v notarskem zapisu jasno in razumljivo zapisano, kakšna je bila takrat volja strank in je ni mogoče sedaj razlagati drugače. Bistveno je, da dolžnik ni prejel nikakršnega plačila iz naslova poslovnih priložnosti. Upnik ni uspel dokazati, niti v pritožbi ne, da je svojo obveznost izpolnil, prav tako pa ni predložil verodostojnih podatkov o realiziranih projektih, katere naj bi priskrbel dolžniku in na osnovi katerih bi dolžnik prejel kakršno koli plačilo na svoj račun. Vztraja pri zastaranju terjatve.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Izvršilni naslov v tem postopku predstavlja notarski zapis SV 111 z dne 19. 10. 2004, v katerem je dogovor o izpolnitvi terjatve zapisan tako, da je dolžnik dolžan plačati upniku znesek 4.880.000,00 SIT najkasneje do 15. 3. 2007, v primeru zamude s pripadki (točka drugič), vendar le v primeru, da bo upnik priskrbel poslovne priložnosti za izvajanje poslovne dejavnosti in bo družba A., d.o.o. iz tega naslova prejela plačilo v višini najmanj 2.400.000,00 SIT (drugi stavek točke četrtič). Izvršljivost upnikove terjatve je torej hkrati vezana na predhodno izpolnitev upnika ter določen denarni priliv v korist A..

7. V izvršilnem postopku je tako določbo potrebno šteti kot pogojno izvršljivo obveznost. Pogoje za dovolitev take izvršbe določata prvi in drugi odstavek 26. člena ZIZ, po katerem sodišče dovoli izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve upnikove obveznosti ali od nastopa kakšnega pogoja, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno zasebno listino, s katero lahko dokaže, da je obveznost izpolnil oziroma je nastopil pogoj.

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo ne samo, da je bil dolžan upnik priskrbeti poslovne priložnosti za izvajanje poslovne dejavnosti družbe A., temveč tudi, da iz tega naslova A. prejme plačilo 2.400.000,00 SIT; tega pa, kot je sklenilo sodišče prve stopnje, ne upnik ne dolžnik nista zatrjevala. V tem delu so razlogi sodišča prve stopnje pravilni, višje sodišče pa dodaja, da je v izvršilnem postopku bistveno – zato odločitve, ki jih upnik v pritožbi primeroma navaja, niso pomembne za to zadevo –, da je upnikovo trditveno in dokazno breme večje, kot je to v pravdnem postopku. Upnik ima v notarskem zapisu nedvomno izvršilni naslov za izterjavo terjatve, določene v točki drugič notarskega zapisa, vendar pod pogojem, kot sta stranki zapisali v točki četrtič. Ker gre torej za izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve upnikove obveznosti posredovanja poslovnih priložnosti in pogoja, da A. iz tega naslova dobi plačilo v skupni višini najmanj 2.400.000,00 SIT, je potrebno upoštevati določbo 26. člena ZIZ, po kateri bi moral upnik v predlogu določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je obveznost izpolnil (poslovne priložnosti), in da je nastopil pogoj (plačilo najmanj v višini 2.400.000,00 SIT). Upnik je v predlogu za izvršbo navedel le dejstva v zvezi s poslovnimi priložnostmi, kar je dokazoval z izjavo o zapadlosti terjatve z dne 12. 4. 2012 (A2), ki pa ni sestavljena v obliki listine iz prvega odstavka 26. člena ZIZ. To velja tudi za listine, priložene odgovoru na ugovor (A4-A11). Ker tega ni storil, dolžnik pa je to ugovarjal tako v ugovoru zoper sklep o izvršbi kot tudi v pritožbi – navajal je, da za trditve o poslovnih priložnostih ni predlagal oziroma ponudil nobenih dokazov –, je bil dolžnikov ugovor utemeljen (6. točka 55. člena ZIZ).

9. Glede odločb, na katere se sklicuje v pritožbi, in zatrjevano materialno pravno podlago iz četrtega odstavka 59. člena Obligacijskega zakonika – OZ višje sodišče zgornjemu dodaja, da bo določba četrtega odstavka 59. člena ZIZ relevantna le v pravdnem postopku, ki bo tekel po določbi drugega odstavka 26. člena ZIZ. Kolikor upnik dejstev iz prvega odstavka 26. člena ZIZ ne more izkazati z javno ali po zakonu overjeno zasebno listino, to ne pomeni, da ni upravičen do plačila, vendar pa mora v tem primeru izpolnitev predhodne obveznosti oziroma nastop pogoja dokazati s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, kot to določa drugi odstavek 26. člena ZIZ.

10. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.