Jedro

Tožnik je utrpel kratkotrajen, a zelo intenziven primarni strah, saj je bil nepričakovano napaden ob odhodu iz upravne enote, pri čemer se je strah stopnjeval ob vsakem zadanem vbodu in vreznini, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz tega naslova mu je prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR (od zahtevanih 6.000,00 EUR). Ni pa mu prisodilo odškodnine iz naslova sekundarnega strahu, ob oceni, da je zdravljenje potekalo hitro in brez zapletov.

Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti je bila odmerjena v višini 1.000,00 EUR (tožnik je zahteval 3.000,00 EUR). Tožnik ima brazgotino na desni dlani v dolžini približno 5 cm, na zunanji strani leve nadlakti v dolžini približno 10 cm, na levi strani prsnega koša, v srednji pazdušni črti (dlan pod pazduho) v dolžini 5 cm, na levi strani trebuha v dolžini 5 cm in nad desno ritnico v dolžini približno 3 in 7 cm.

Upoštevaje dejstvo, da se večina omenjenih brazgotin da pokriti z oblačili večji del leta in so vidne zunanji okolici le v poletnem času, ko je na morju ali bazenu (na vidnem mestu je le brazgotina pri palcu), in izpovedbo tožnika, da zaradi brazgotin nima večjih psihičnih težav, je odmerjena odškodnina pravična odškodnina.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 5.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dne 26. 4. 2013 dalje do plačila, v roku 15 dni (I. točka izreka); v presežku za znesek 21.500,00 EUR, tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka); odločilo, da je toženec dolžan povrniti 833,56 EUR pravdnih stroškov tožnika tako, da jih v roku 15 dni nakaže na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Novem mestu, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo sta pravdni stranki vložili pravočasni pritožbi.

3. Tožnik se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe in zoper izrek o stroških zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v zavrnilnem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da bi mu moralo sodišče iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti prisoditi vseh zahtevanih 3.000,00 EUR in ne samo 1.000,00 EUR. Brazgotine so relativno obsežne, v dolžino segajo 5 do 10 cm, res so večji del leta zakrite z oblačili, vendar je za tožnika sila neprijetno, sramno in neugodno, ko se z njimi dnevno sooča, poleti pa jih ne more v celoti prikriti, predvsem tudi ne ob obisku kopališč, jezer in morja, ko se sleče. Prenizka odškodnina je iz naslova primarnega strahu v višini 1.500,00 EUR in bi mu moralo sodišče prisoditi skupaj vsaj 4.500,00 EUR (od zahtevanih 6.000,00 EUR). Intenziteta napada je bila izjemno visoka, tožnik je bil močno prestrašen, skorajda ohromljen, ko je opazoval, kako je toženec zamahoval in ga štihal z nožem. Gre za izjemno travmatično izkušnjo. Sodišče bi mu moralo prisoditi odškodnino tudi za sekundarni strah. Tožnik je pojasnil okoliščine v zvezi s tovrstnim strahom, ko je v bolnici videl, da je priklopljen na aparature in ni vedel, kaj se bo iz vsega skupaj zgodilo. Iz tega naslova zahteva odškodnino še v višini 1.000,00 EUR (od zahtevanih 3.000,00 EUR). Sodišče je napačno zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Dejstvo nočnih mor, odtujenosti, upoštevaje posledice, ki so tožniku nastale na psihološkem področju, utemeljujejo plačilo iz tega naslova v višini 1.500,00 EUR (od zahtevanih 6.000,00 EUR). Ne drži, da tožnik ni predložil nobenega dokaza v zvezi s tem zahtevkom. Predlagal je dokaz z izvedencem kliničnim psihologom, ki pa ga sodišče ni izvedlo, niti ni pojasnilo, zakaj ne.

4. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 5. Toženec se pritožuje zoper ugodilni del sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odškodnino zniža za 3.000,00 EUR, v posledici pa spremeni tudi odločitev o stroških postopka, podredno pa sodbo v ugodilnem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče odškodnino odmerilo previsoko po vseh odškodninskih postavkah, odmerjena odškodnina tudi ni skladna s sodno prakso. Sodišče se je glede odškodnine iz naslova telesnih bolečin v celoti oprlo na izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, ki pa je svoje mnenje podal zgolj izhajajoč iz svojih izkušenj z zdravljenjem poškodovancev in iz svojih izvedenskih izkušenj, zato sodišče tega mnenja v tem delu ne bi smelo upoštevati. Tožnik namreč ni predložil ustreznih dokazov (medicinske dokumentacije), na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati in podati izvid in mnenje o zadobljenih poškodbah, telesnih bolečinah, skaženosti in strahu. Sodišče svoje odločitve zato na takšno mnenje ne bi smelo opreti, ker jo je, je s tem bistveno kršilo pravila postopka, v posledici pa je bilo napačno ugotovljeno tudi dejansko stanje. V vsakem primeru pa je odškodnina previsoko odmerjena. Iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem bi bila primerna odškodnina največ v višini 1.500,00 EUR, iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti največ v višini 500,00 EUR, iz naslova strahu pa največ 500,00 EUR.

6. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. Dne 25. 1. 2012 je toženec v prostorih Upravne enote Novo mesto tožnika napadel z nožem, za kar je bil na podlagi sporazuma o priznanju krivde s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu K 4543/2012 z dne 25. 2. 2012, spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena Kazenskega zakonika in bil obsojen na eno leto in šest mesecev zapora. V dogodku je tožnik utrpel dve vbodnini / vreznini v predel desne ritnice, vreznino desne palčeve mišične kepe, vbodnino trebušne stene na levi strani, vbodnino prsne stene pod levo pazduho in vreznino leve nadlakti. Takoj po dogodku je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je ostal do 27. 1. 2012, šivi so mu bili odstranjeni 9. 2. 2012, zdravljenje pa je bilo zaključeno 16. 2. 2012 (ko so se rane dokončno zacelile).

9. Po ugotovitvah izvedenca medicinske stroke je tožnik hude bolečine trpel tri dni po oskrbi in šivanju ran, stalne bolečine srednje intenzivnosti en teden (dokler so se rane celile), bolečine manjše intenzivnosti še tri tedne po nekaj ur dnevno po popustitvi bolečin srednje intenzitete (dokler se brazgotine niso stabilizirale). Trpel je tudi nelagodnosti - transport z reševalnim vozilom, sprejem v bolnišnico, oskrba ran v splošni antasteziji, hospitalizacija, odvisnost od osebja vsaj en dan pri opravljanju fizioloških potreb, obiski pri izbranem zdravniku zaradi prevez in opazovanja ran, neugodnosti pri odstranjevanju šivov, deset dni težav z vzdrževanjem higiene. Iz tega naslova mu je sodišče prve stopnje prisodilo odškodnino v višini 3.000,00 EUR (od zahtevanih 9.000,00 EUR). Tožnik v zvezi s to odločitvijo ne postavi konkretnih pritožbenih trditev. Glede pritožbenega stališča toženca, da sodišče prve stopnje izvedenskega mnenja v tem delu (in tudi ne v preostalem delu, ki ga je sodišče uporabilo v obsegu ugoditve tožbenemu zahtevku) ne bi smelo upoštevati, glede na to, da je tožnik predložil le minimalno medicinsko dokumentacijo in mnenje tako temelji le na dolgoletnih izkušnjah izvedenca o zdravljenju bolnikov s podobnimi poškodbami, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se v celoti strinja z zaključki sodišča prve stopnje s tem v zvezi, kot so razvidni iz 9. točke obrazložitve. V konkretnem primeru gre za vbodne rane, s poznavanjem katerih ima izvedenec po svoji izjavi (v katero tudi pritožbeno sodišče ne dvomi) dolgoletne izkušnje. Po mnenju pritožbenega sodišča je njegovo mnenje, temelječe na podlagi življenjskih in strokovnih izkušenj, nedvomno upoštevno, skladno je tudi s predloženo medicinsko dokumentacijo in ugotovljenimi dejstvi v zvezi s potekom zdravljenja, izvedenec je tožnika tudi osebno pregledal, končno pa je skladno tudi z izvedenskim mnenjem izvedenca medicinske stroke, pridobljenim v kazenskem postopku. Tudi ni utemeljena toženčeva pavšalna pritožbena navedba o previsoko odmerjeni odškodnini iz tega naslova. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 3.000,00 EUR primerna odškodnina (179. člen Obligacijskega zakonika – OZ).

10. Tožnik je nedvomno utrpel kratkotrajen, a zelo intenziven primarni strah, saj je bil nepričakovano napaden ob odhodu iz upravne enote, pri čemer se je strah stopnjeval ob vsakem zadanem vbodu in vreznini, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz tega naslova mu je prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR (od zahtevanih 6.000,00 EUR). Ni pa mu prisodilo odškodnine iz naslova sekundarnega strahu, ob oceni, da je zdravljenje potekalo hitro in brez zapletov. Takšen zaključek pritožbeno sodišče sprejema, glede na hitrost in nezapletenost zdravljenja, ni mogoče govoriti o tožnikovi bojazni za morebiti neuspešen izid zdravljenja, pred raznimi medicinskimi posegi ali pred okužbami, pred izgubo delovne sposobnosti ipd. Prisojena odškodnina iz naslova primarnega strahu v višini 1.500,00 EUR, ni prenizka in ne previsoka odškodnina, temveč pravična odškodnina (179. člen OZ), primerljiva tudi z odškodninami, ki so jih prisodila sodišča v podobnih primerih in kaj drugega pritožnika ne izkažeta.

11. Takšna je tudi odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti, ki jo je sodišče prve stopnje odmerilo v višini 1.000,00 EUR (tožnik je zahteval 3.000,00 EUR). Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo skaženost po objektivni plati, pa tudi subjektivni kriterij, torej vpliv objektivnih elementov na tožnikova psihično ravnovesje in počutje nasploh. Tožnik ima brazgotino na desni dlani v dolžini približno 5 cm, na zunanji strani leve nadlakti v dolžini približno 10 cm, na levi strani prsnega koša, v srednji pazdušni črti (dlan pod pazduho) v dolžini 5 cm, na levi strani trebuha v dolžini 5 cm in nad desno ritnico v dolžini približno 3 in 7 cm. Upoštevaje dejstvo, da se večina omenjenih brazgotin da pokriti z oblačili večji del leta in so vidne zunanji okolici le v poletnem času, ko je na morju ali bazenu (na vidnem mestu je le brazgotina pri palcu), in izpovedbo tožnika, da zaradi brazgotin nima večjih psihičnih težav, je kot rečeno odmerjena odškodnina pravična odškodnina (175. člen OZ) in pritožnika kaj drugega konkretno tudi ne izkažeta.

12. Sodni izvedenec je presodil in njegovo mnenje je sodišče prve stopnje upravičeno upoštevalo, da zadane rane (ki so bile površinske), niso pustile trajnih posledic v smislu zmanjšanja tožnikovih življenjskih aktivnosti. Tožnik v pritožbi tega zaključka ne izpodbija. Pač pa je tožnik smiselno zatrjeval, da je strah pri njem zapustil trajne posledice, trajno poškodbo zdravja in tudi iz tega naslova zahteval odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Zatrjeval je, da ni več ista oseba, da ponoči ne spi ali pa je spanec poln morastih sanj. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da teh svojih trditev tožnik že s svojim zaslišanjem ni potrdil. Na vprašanje, ali ima zaradi dogodka psihične težave, je odgovoril, da tudi mogoče. Upravičeno je zaključilo, da že iz tega sledi, da tožnik posledic, ki bi zmanjševale njegove aktivnosti, na področju psihičnega zdravja nima, saj, če bi bile posledica škodnega dogodka podane, ni dvomiti, da bi jih tožnik tudi znal opisati in je zato upravičeno zavrnilo dokaz s postavitvijo izvedenca klinične psihologije glede na to, da je, kot rečeno, že iz tožnikove lastne izpovedbe razvidno, da tovrstnih omejitev nima. Svojo odločitev je torej tudi obrazložilo, zato očitane kršitve določb pravdnega postopka ni zagrešilo.

13. Skupaj je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo 5.500,00 EUR odškodnine. Ne gre za previsoko odmerjeno odškodnino, kot to trdi toženec, upoštevaje vse okoliščine primera (tudi kratkotrajnost zdravljenja in odsotnost kakršnihkoli posledic v smislu zmanjšanja življenjske aktivnosti), pa tudi ne za prenizko odmerjeno odškodnino.

14. Upoštevaje povedano je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Glede na takšno odločitev tudi ni bilo potrebe za poseg v odločitev o povrnitvi stroškov pravdnega postopka. Odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pa je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožb.