Jedro

Pravilno je stališče registrskega sodišča, da bi predlagateljica lahko kot solastnica objekta na naslovu, katerega ima družba vpisan svoj poslovni naslov, s svojim predlogom za začetek postopka izbrisa uspela le, če bi izkazala, da ni noben od solastnikov objekta družbi ni dovolil, da posluje na naslovu solastnega objekta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča. Predlagateljica nosi sama svoje pritožbene stroške, kakor tudi družba svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je zavrnilo predlog solastnice objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov družbe, za začetek postopka izbrisa družbe Z d.o.o., da se začne postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica. V pritožbi je navedla, da je nepravilno stališče registrskega sodišča, da družbi s poslovnim naslovom na objektu, katerega solastnica je predlagateljica, ni potrebno od nje pridobiti dovoljenje za poslovanje na tem naslovu.

Pritožba je bila vročena družbi, ki je odgovorila, da je pridobila dovoljenje za poslovanje na naslovu objekta od M. Ž., ki je solastnica tega objekta in s katero ima sklenjeno najemno pogodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je v sodnem registru vpisan kot poslovni naslov družbe Z. d.o.o. (v nadaljevanju Družba), Cesta XY. Registrsko sodišče je ugotovilo, da predlagateljica ni izkazala, da slednja nima dovoljenja za poslovanje na tem naslovu s strani lastnika.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem registrskega sodišča, da dejstvo, da le predlagateljica kot solastnica objekta na naslovu Cesta XY, ni dala dovoljenja Družbi za poslovanje na tem naslovu, ne predstavlja zadostne podlage za začetek postopka izbrisa Družbe iz sodnega registra brez likvidacije.

Pravilen je materialnopravni zaključek registrskega sodišča, da imajo vsi solastniki pravico uporabljati navedeni objekt sorazmerno svojemu idealnemu deležu (1. odst. 65. člena SZ). V tem obsegu pa lahko vsak solastnik dovoli uporabo objekta tudi komu drugemu, ne da bi potreboval soglasje drugih solastnikov. Zato ne drži pritožbena trditev, da gre v tem primeru za upravljanje s solastno stvarjo, ki bi narekovalo uporabo določbe 5. odst. 67. člena SZ. Tudi s preostalimi pritožbenimi trditvami predlagateljica ni uspela izpodbiti pravilnih zaključkov registrskega sodišča, saj v njih ponavlja trditve, ki jih je podala v predlogu. Pritožbene trditve, da je prišlo zaradi poslovanja Družbe do spremembe namembnosti objekta, pa za odločitev o tej zadevi niso pomembne, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilno stališče registrskega sodišča, da bi predlagateljica lahko kot solastnica objekta na naslovu, katerega ima Družba v sodnem registru vpisan svoj poslovni naslov, s svojim predlogom za začetek postopka izbrisa uspela le, če bi izkazala, da ni noben od solastnikov objekta Družbi dovolil, da posluje na naslovu solastnega objekta.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg v zvezi s 429. člena ZFPPIPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 18. člena ZSReg v zvezi s 429. člena ZFPPIPP, ki določa, da vsak udeleženec v registrskem postopku plača svoje stroške.