Jedro

Po izdaji odločbe, s katero je bila tožnici pravnomočno zavrnjena prošnja za dodelitev BPP se nista spremenila niti dejansko stanje niti pravna podlaga zadeve, zato je tožena stranka pravilno zavrgla njeno ponovno prošnjo za dodelitev BPP (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je z vpogledom v svoj spis Bpp 42/2014 ugotovila, da je tožeča stranka dne 5. 2. 2014 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v enakem obsegu, torej v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. I 226/2012. Z odločbo Bpp 42/2014 z dne 18. 2. 2014, ki je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. III U 98/2014 z dne 12. 4. 2014 je bila njena prošnja zavrnjena kot neutemeljena, pri čemer je bil razlog zavrnitve tako ugotovljeno neizpolnjevanje finančno materialnega pogoja (12. in 14. člen ZBPP), kakor tudi vsebinskega pogoja (24. člen ZBPP), saj zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh, saj je sklep o izvršbi v katere postopku predlaga dodelitev bpp pravnomočen, terjatve, ki se v izvršbi izvršujejo pa so bile ugotovljene s pravnomočno sodbo in nesporno obstajajo. Ker se okoliščine za dodelitev bpp niso spremenile je njeno ponovno prošnjo v skladu s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, zavrgla.

Tožeča stranka v tožbi z dne 13. 8. 2014, dopolnjeni dne 4.9. 2014, izpodbija sklep tožene stranke. V tožbi obširno navaja vrsto krivic, ki so jih povzročile banke, ZPIZ, družba A. d.o.o. ter odvetnica, od katere zahteva vračilo denarja. Razen tega ugovarja tudi izvršilnim dejanjem opravljenih z rubežem na njenih sredstvih pri banki, saj naj bi bila izrvršilna dejanja opravljena pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, povzema potek celotnega postopka ter v celoti vztraja pri razlogih in navedbah, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja, da 46. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju predvideva začetek izvršbe še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ki je glede tožeče stranke, tudi sicer postal pravnomočen že 13. 5. 2013, zato so ugovori, ki se nanašajo na izvršbo neutemeljeni.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep, ki temelji na podatkih v spisu tožene stranke Bpp 232/2014 in Bpp 42/2014 pravilen in na zakonu utemeljen. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedla pravilne razloge za svojo odločitev, zato sodišče v celoti sledi njeni utemeljitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka niti v ponovni prošnji za Bpp, niti v tožbi ni navedla, da sta se dejansko stanje oziroma pravna podlaga, na katero se opira zavržena prošnja za bpp, po izdaji pravnomočno zavrnjene prošnje za brezplačno pravno pomoč spremenila. Tožeča stranka v tožbi ne navaja dejstev in okoliščin, s katerimi bi izpodbijana dejansko stanje, na katerem je tožena stranka utemeljila izpodbijano odločbo. Okoliščine, na katere se tožeča stranka sklicuje v tožbi so po mnenju sodišča pravno nepomembne, saj na pravilnosti izpodbijane odločitve ne morejo vplivati.

Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča tožeča stranka ob predhodnem preizkusu zahteve za bpp v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v zadevi uporablja na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP pravilno zavrgla, upoštevaje ugotovitev, da je bila o isti stvari že izdana zavrnilna upravna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek tožeče stranke nista spremenila.

Ker je po presoji sodišča izpodbijani sklep tako pravilen in na zakonu utemeljen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.