Jedro

V zadevi ni sporno, da je bila tožnica v času podaje spornega soglasja ter v času vložitve pritožbe zoper izpodbijano odločbo, ki jo je pooblaščenec tožnice vložil na njeno izrecno zahtevo, poslovno sposobna. Preklic danega soglasja, ki ga je podpisala tožnica in je bil vložen skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo ne more vplivati na odločitev v stvari sami, saj je bilo soglasje v času izdaje izpodbijanega akta podano. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je imela tožnica v upravnem postopku pooblaščenko, ki jo je zastopala v postopku, vendar lahko stranka v postopku v skladu z 53. členom ZUP tudi sama daje izjave v postopku. Iz upravnega spisa pa ne izhaja obstoj okoliščin, na podlagi katerih bi upravni organ prve stopnje lahko sklepal, da tožnica ni sposobna skrbeti za svoje pravice in bi moral zato poskrbeti za postavitev začasnega zastopnika (51. člen ZUP) ali skrbnika za poseben primer (212. člen ZZZDR).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ilirska Bistrica v ponovnem postopku investitorju A.A. (tožnik) izdala gradbeno dovoljenje za že zgrajeni pomožno kmetijsko-gozdarski objekt stoječ na parc. št. 17/3 k.o. ... maksimalne tlorisne dimenzije na stiku z zemljiščem 10m x 7,90m vertikalnega gabarita P + podstrešje z višino napušča 3,93m ter slemena 4,96m krita z dvokapno streho z naklonom 20% z BRAMAK kritino. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je stavba locirana tako, da meji na parcelo 17,1 k.o. ..., je od meje parc. št. 96 k.o. ... oddaljena cca 1,60m, od meje s parc. št. 95 iste k.o. cca 2,80m, od meje parc. št. 17/2 k.o. ... cca 2,80m, od stanovanjske hiše locirane na tej parceli pa 3,14 m, kar je bilo izmerjeno na ustni obravnavi. Parcela na kateri je gradnja izvedena se nahaja na območju naselja Podgrad, ki se ureja z Odlokom o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica (v nadaljevanju PUP) in se nahaja v prostorski enoti Podgrad - IB1-29S. V drugem odstavku 11. člena PUP je določeno, da so v območjih za stanovanja „S“ dopustne še posamezne novogradnje, dozidave in nadzidave obstoječih objektov, spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za terciarne in kvartarne dejavnosti in proizvodno obrt brez emisij in hrupa, dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov, objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti in za proizvodno obrt brez emisij in hrupa ter gradnje in postavitev pomožnih objektov. Upoštevaje tretji odstavek 5. člena PUP je predvidena gradnja na tem območju dopustna in usklajena s PUP.

2. Po določbah 17. člena PUP morajo biti novi objekti od obstoječih stanovanjskih objektov odmaknjeni minimalno 8m in minimalno 2m od posestne meje, manjši odmiki od navedenih so dopustni, če so zagotovljeni sanitarno higienski in požarnovarstvni pogoji ter mora biti zanje dano pisno soglasje prizadetih sosedov mejašev. Prvotni postopek je zaradi premajhnih odmikov tekel kot postopek nadomestne gradnje za katero v PUP niso predpisani minimalni odmiki in se je zaključil z odločbo št. 351-160/2014-23 z dne 26. 3. 2015. Drugostopni organ je na pritožbo pooblaščenca B.B. z odločbo z dne 5. 6. 2015 odločbo upravnega organa odpravil in zavzel stališče, da z dokazili v spisu ni zadostno izkazano, da gre za nadomestno gradnjo objekta, prav tako pa ni razvidna podlaga za zaključek, da naj bi imel sedaj zgrajeni objekt manjše negativne vplive na hišo pritožnice. V ponovnem postopku je investitor dostavil pisno soglasje B.B. iz katerega izhaja, da soglaša z legalizacijo obstoječega objekta, zato je v celoti zadoščeno določilom 17. člena PUP, glede odmikov. V ponovnem postopku ni bilo treba dokazovati, da gre za nadomestno gradnjo objekta, saj so glede na podano soglasje podani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.

3. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35108-129/2015/2 z dne 23. 9. 2015 pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo. V zvezi z ugovorom tožnice glede dopustnosti in uvrstitve objekta med nezahtevne objekte je obrazložilo, da je gradnja pomožnega kmetijskogozdarskega objekta v tlorisni velikosti 10,80m x 9,20m, po 18. točki priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljnjem besedilu Uredba), nezahteven objekt, ki je zgrajen v skladu s citiranimi pogoji PUP in ker so obenem izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta določeni v 74.c členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), je gradbeno dovoljenje pravilno in zakonito. V zadevi je bilo ob času izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta na zemljišču investitorja dano soglasje. Preklic danega soglasja po izdaji odločbe prvostopnega organa ne more vplivati na odločitev o stvari sami, saj ni bilo del dejanskega in pravnega stanja, ugotovljenega pred izdajno odločbe. Prav tako na odločitev o stvari sami ne more vplivati dejstvo, da s soglasjem pritožnice pooblaščenec pritožnice ni bil seznanjen.

4. Tožnica, ki jo zastopa začasni skrbnik C.C., njega pa odvetniška pisarna Č. v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbi povzema potek celotnega postopka izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Navaja, da je v obravnavanem primeru tožnica očitno v času, ko njenih bližnjih ni bilo doma in v nepojasnjenih okoliščinah podpisala dokument - soglasje, ki je postal odločilen za pridobitev gradbenega dovoljenja. Glede na umske sposobnosti tožnice ji je dokument v podpis prinesla tretja oseba, tožnica pa se ne spomni, da bi soglasje podpisala in kdo bi ji ga prinesel v podpis. Zaradi težav s pozabljivostjo in dezorientacijo, slabega vida in sluha je bil podan predlog za odvzem poslovne sposobnosti. Center za socialno delo Ilirska Bistrica pa je dne 27. 8. 2015 izdal odločbo, s katero je za začasnega skrbnika tožeče stranke postavil C.C. Iz izvedeniškega mnenja nevropsihiatra izhaja da tožnica ni v celoti sposobna skrbeti zase in za svoje pravice, zato priporoča delni odvzem opravilne sposobnosti za upravnopravne, premoženjske in zdravstvene zadeve. Glede na to, da tožnica ni vedela kaj je podpisala se izpostavlja predhodno vprašanje o sami veljavnosti soglasja z dne 30. 6. 2015 to je, ali je bilo glede na zdravstveno stanje tožnice pridobljeno zakonito.

5. Nadalje navaja, da bi kljub soglasju moral upravni organ prve stopnje ugotoviti, ali gre za nadomestno gradnjo ali za novo gradnjo, tako kot mu je bilo naročeno v odločbi upravnega organa druge stopnje z dne 5. 6. 2015. Ugovarja, da je upravni organ deloval v nasprotju z Uredbo glede na to, da gre za dvoetažni objekt, le ta ne more predstavljati nezahtevnega objekta, sporna pa je tudi površina stavbe, saj bi bilo pri izračunu bruto tlorisne površine treba računati površino vseh etaž stavbe, ki bi v tem primeru znašala 158 m2, zato objekt ne predstavlja pomožnega objekta. V danem primeru gre za legalizacijo novega po namembnosti povsem drugačnega objekta, zato ni mogoče šteti navedeni objekt za nadomestno gradnjo.

6. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

7. Investitor kot prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so v letu 1997 v lastni režiji začeli gradnjo objekta, ki je sedaj predmet legalizacije. Sosedje so bili pred samo gradnjo objekta o dejanski dimenziji obveščeni in so z gradnjo soglašali ter tudi izdali pisna soglasja za navedeno gradnjo. Pred tem objektom se je namreč na istem mestu že nahajalo gospodarsko poslopje precej večjih dimenzij tako glede višine kot tlorisnih mej. V zadevi so pridobili odločbo o dovolitvi priglašenih del, zato da bi prihranili pri izdaji gradbenega dovoljenja. Sosedje se kasneje na izvršeno gradnjo niso pritožili in so se z njo strinjali. Konec leta 2013 pa je oče prišel v osebni spor s hčerko tožnice, na kar so se začeli inšpekcijski postopki. Postopke proti gradnji je vodila družina C., zato se je po nasvetu obrnil naravnost na tožnico in ji razložil celotno zadevo ter jo prosil za soglasje katerega je tudi dobil. Nadalje navaja, da tožnica še vedno živi sama v ... in skrbi sama zase, postopki za odvzem opravilne sposobnosti pa so se začeli šele po tem, ko je podpisala soglasje za sporno gradnjo.

8. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Upravna organa obeh stopenj sta namreč v obrazložitvi svojih odločb navedla pravilne razloge za odločitev, s katerimi se sodišče strinja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori tožnice pa sodišče dodaja:

11. Izpodbijana odločba je bila izdana v ponovnem postopku, ki je bil končan z odločbo upravnega organa prve stopnje št. 35108-64/2015/2 z dne 5. 6. 2015, s katero je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na zemljišču investitorja odpravljeno, zadeva pa vrnjena prvostopnemu organu v ponoven postopek, v katerem je bilo naloženo, da ponovno presodi pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta predvsem v delu, ki se nanaša na odmik gradnje od objekta tožnice, saj v prvotnem postopku investitor ni priložil njenega soglasja h gradnji, v skladu z določbo 17. člena PUP, ki določa, da je gradnja v manjšem obsegu od 8m odmika med objekti možna le s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča, oziroma da gre za nadomestno gradnjo v istih gabaritih, kot jih je imel objekt, ki se nadomešča (tretja in četrta alinea prvega odstavka 17. člena PUP).

12. Po 11. členu PUP, so v območju predmetne gradnje med drugim dovoljene gradnje pomožnih objektov, oziroma po analogiji tudi nezahtevnih in enostavnih objektov na način, da se po 31. členu PUP dodajo osnovnim objektom, kjer je to mogoče in da so skladni z materiali in oblikovanjem osnovnega objekta (prvi odstavek 31. člena PUP). Obliko pomožnih objektov ter obliko strehe (dvokapnica v položnem naklonu do 30 stopinj) pa določa drugi odstavek 31. člena PUP. V ponovljenem postopku je bilo ugotovljeno in to je v spisih tudi izkazano, da je gradnja pomožno kmetijskega objekta na zemljišču investitorja, kot je določeno z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem, v danem območju po PUP dopusten poseg v prostor.

13. Ugovor tožnice, ki se nanaša na sporno soglasje tožnice k nameravani gradnji, z manjšim odmikom od sosednjega objekta, na podlagi 4. alinee prvega odstavka 17. člena PUP, ni utemeljen. V zadevi ni sporno, da je bila tožnica v času podaje spornega soglasja ter v času vložitve pritožbe zoper izpodbijano odločbo, ki jo je pooblaščenec tožnice, kakor izhaja iz pritožbe, vložil na njeno izrecno zahtevo, poslovno sposobna. Predlagateljica C.C. je predlog za odvzem poslovne sposobnosti tožnici na Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici vložila dne 20. 7. 2015. Iz tožbenih navedb in prilog k tožbi izhaja, da je bil tožnici z odločbo CSD Ilirska Bistrica 1221-39/2015 z dne 27. 8. 2015 postavljen začasni skrbnik. Kakor izhaja iz tožbe, pa v času njene vložitve Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici še ni izdalo odločbe v zadevi odvzema poslovne sposobnosti. Preklic danega soglasja, ki ga je podpisala tožnica in je bil vložen skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo ne more vplivati na odločitev v stvari sami, saj je bilo soglasje v času izdaje izpodbijanega akta podano. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je imela tožnica v upravnem postopku pooblaščenko, ki jo je zastopala v postopku, vendar lahko stranka v postopku v skladu z 53. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tudi sama daje izjave v postopku. Iz upravnega spisa pa ne izhaja obstoj okoliščin na podlagi katerih bi upravni organ prve stopnje lahko sklepal, da tožnica ni sposobna skrbeti za svoje pravice in bi moral zato poskrbeti za postavitev začasnega zastopnika (51. člen ZUP) ali skrbnika za poseben primer (212. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ugotavljanje pristnosti izjave tožnice glede na navedeno tako ni moglo biti predmet ugotavljanja v zadevnem upravnem postopku.

14. Ugovor tožnice, da objekt, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, ne izpolnjuje pogojev za nezahtevni objekt niso utemeljeni. Uredba v 2. členu določa enotna pravila računanja velikosti in razvrščanje objektov. V prvem odstavku sicer določa, da se za potrebe razvrščanja objektov glede na zahtevnost pri stavbah računa površina kot bruto tlorisna površina, v skladu s standardom SIST ISO 9836 (1. alinea prvega odstavka 2. člena), višina pa kot največja razdalja od spodnje kvote najnižjega prostora stavbe do vrha stavbe (3. alinea prvega odstavka 2. člena). V tretjem odstavku pa določa, da se pravila za računanje velikosti objekta iz prvega in drugega odstavka tega člena ne uporabljajo, če je v prilogah Uredbe določen drugačen način računanja velikosti objekta. Velikost pomožno-gozdarskega objekta (objekt, namenjen kmetijski predelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju), ki je predmet zadevnega gradbenega dovoljenja je opredeljen kot stavba površine do vključno 150 m2 in višine do vključno 6m. Glede na način določitve razvrstitve objekta tudi po mnenju sodišča navedena površina predstavlja tlorisno velikost objekta, saj je velikost stavbe opredeljena s tlorisno površino 150 m2 ter višino, pri čemer ni mogoče, tako kot meni tožeča stranka, šteti v površino, ki se upošteva bruto tlorisno površino v skladu s standardom SIST ISO 9836, ki kot bruto tlorisno površino stavbe opredeljuje z bruto tlorisno površino vsake etaže, ki se dobi iz zunanjih dimenzij obodnih elementov v višini tal etaže, pri čemer so všteti tudi ometi, fasadne obloge in parapeti. Predmetni nezahtevni objekt, ki ima v skladu z 31. členom PUP podolgovati tloris ter simetrično dvokapnico v položnem naklonu do 30 stopnji, to je v etažnosti P in podstrešje, je glede na navedeno pravilno opredeljen kot nezahteven objekt, ki je zgrajen v skladu z navedenimi pogoji PUP. Tudi po mnenju sodišča so tako izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, določeni v 74.c členu ZGO-1, zato je gradbeno dovoljenje pravilno in zakonito. Pri tem sodišče dodaja, da v ponovnem postopku ni bilo potrebe po ugotavljanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestno gradnjo, ki je po določbah PUP dopustna v gabaritih, ki jih je imel objekt, ki se nadomešča. 15. Ugovori tožnice, ki se nanašajo na neskladno gradnjo z izdanim gradbenim dovoljenjem, v tožbi niso stvar tega postopka pač pa samostojnega postopka gradbene inšpekcije. Kakor je bilo tožnici že pojasnjeno se o navedenem v danem primeru ni odločalo, pač pa je predmet presoje pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.

16. Glede na navedeno je izpodbijani upravni akt tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K točki II. izreka:

17. Izrek o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.