Jedro

Sodišče iz podatkov, ki jih je posredoval tožnik v tožbi in odgovoru na poziv sodišča niti posredno ne more ugotoviti, kateri upravni akt želi tožnik izpodbijati, zato ostaja tožba do tolike mere nepopolna, da je sodišče zaradi tega ne more obravnavati.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je na Upravno sodišče RS v Ljubljani dne 6. 3. 2019 vložilo tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 199/2018 z dne 1. 2. 2019, ki je bila še istega dne odstopljena Upravnemu sodišču RS oddelek v Novi Gorici v pristojno reševanje. Sodišče je ob obravnavi tožbe ugotovilo, da je tožba nepopolna, saj ni sestavljena v skladu z določbami 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva predsednik senata od tožnika naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Ob enem ga pouči kaj in kako naj napravi in ga opozori na posledice, če tega ne stori (prvi odstavek 31. člena ZUS-1). Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).

3. Sodišče je tožečo stranko skladno s citiranim 31. členom ZUS-1 s pozivom opr. št. III U 70/2019-7 z dne 13. 3. 2019 pozvalo, da v roku 8 dni od vročitve tega poziva odpravi pomanjkljivost tako, da v skladu z določbami ZUS-1 navede toženo stranko in navede ter predloži akt, ki ga izpodbija s tožbo, saj ga tožeča stranka k vloženi tožbi ni priložila. Ob enem jo je seznanilo z vsebino relevantnih določb ZUS-1, ter jo opozorilo na posledice po drugem odstavku 31. člena ZUS-1, če v danem roku pomanjkljivosti ne bo odpravila. Navedeni poziv je bil tožeči stranki vročen z nadomestno vročitvijo v hišni predalčnik dne 29. 3. 2019, osemdnevni rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe je tako iztekel, upoštevaje določbo četrtega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1 (člen 22/1 ZUS-1), dne 8. 4. 2019. 4. Tožeča stranka je sodišču sicer v danem roku poslala odgovor na poziv v katerem opisuje okoliščine, ki so se ji dogajale v zvezi z odobritvijo brezplačne pravne pomoči in navedla, da ne ve na katero tožbo se nanaša poziv sodišča, kljub temu, da je sodišče v pozivu navedlo, da se poziv nanaša na tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila na Upravno sodišče dne 7. 3. 2019. 5. Tožeča stranka v danem roku v skladu s pozivom sodišča, v katerem je bila poučena v čem so pomanjkljivosti in kako naj jih odpravi, tožbe ni dopolnila tako, da bi imela vse sestavine po 30. členu ZUS-1 oziroma tako, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Sodišče je tožbo tožeče stranke sicer posredovalo Okrožnemu sodišču v Kopru, ki pa je v zvezi s prejetim pozivom za posredovanje zadevnega spisa sporočilo, da po podatkih iz Bpp vpisnika za Okrožno sodišče v Kopru v zadevi Bpp 199/2018, ki jo v tožbi izpodbija tožeča stranka, prosilec ni A.A., to je tožeča stranka. Sodišče iz podatkov, ki jih je posredovala tožeča stranka v tožbi in odgovoru na poziv sodišča niti posredno ne more ugotoviti, kateri upravni akt želi tožeča stranka izpodbijati. Zgolj navedba številke izpodbijane odločbe (Bpp 199/2018 z dne 1. 2. 2019) za kaj takega ne zadostuje, saj bi se lahko nanašala na katerokoli od slovenskih sodišč, ki odločajo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Sodišče nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank, zato mora biti ta volja izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.

6. Ker tožeča stranka tožbe skladno s pozivom sodišča v postavljenem roku ni dopolnila, tožba pa ostaja do tolike mere nepopolna, da je sodišče zaradi tega ne more obravnavati, jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.