Jedro

Določbe drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 pomenijo, da zavarovanci iz 34. člena ZPIZ-1 pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka invalidnosti I. in II. kategorije. To pravico dobijo brez omejitev le v primeru, če gre za pravico do invalidske pokojnine (I. kategorija), v primeru, da gre za pravico II. kategorije invalidnosti, pa pridobijo pravico le, če pri njih ne gre za položaj, ko pretežni del skupnega obveznega zavarovanja dosežejo v zavarovanju za ožji obseg pravic, kot je to določeno v 34. členu ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se razveljavita odločbi tožene stranke (I-5054935) z dne 9. 12. 2004 in 12. 7. 2004, da se tožnik razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, prizna pravica do premestitve oziroma do zaposlitve na drugem delovnem mestu, kjer bo fizično lažje delo, brez dvigovanja in prenašanja predmetov nad 5 kilogramov, v ugodnih klimatskih razmerah, ne na vročini in na soncu, psihično manj zahtevno delo, s polnim delovnim časom od 27. 1. 2004 dalje. Tožnik se je dolžan v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe prijaviti pri pristojnem zavodu za zaposlovanje O pravici in višini nadomestila za invalidnost bo odločila tožena stranka s posebno odločbo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je odločitev sodišča bistveno kršila določbe prvega odstavka 339. člena ZPP, ker je preizkusilo sodbo samo v okviru pravilne uporabe materialnega prava iz pritožbe tožene stranke, pri tem pa je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo. Napadena sodba nima razlogov o ugotovitvah prvostopenjskega sodišča. Sodišče ni pravilno uporabilo določb 34. in 66. člena ZPIZ, ker ni upoštevala, da ima tožnik več kot 27. let delovne dobe. Zato so nejasni razlogi izpodbijane sodbe. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

7. Ker revizija samo pavšalno uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na splošno navaja pomanjkanje razlogov in navaja, da je pritožbeno sodišče zaradi preizkusa sodbe sodišča prve stopnje samo v smeri pritožbe zmotno uporabilo materialno pravo, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega revizijskega razloga ni moglo v celoti preizkusiti. Ugotovilo je, da je sodišče upoštevalo materialno pravo ob ugotovljenem dejanskem stanju in tudi navedlo razloge svojih odločitev. Zato očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka sodišče ni ugotovilo.

8. Sodišče ni preizkušalo pravilnosti odločitve izpodbijane sodbe v delih, kjer poizkuša revizija preko bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zmotne uporabe materialnega prava uveljavljati nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Dejansko stanje zaradi določbe tretjega odstavka 371. člena ZPP ne more biti revizijski razlog niti, če ga poizkušamo uveljavljati z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.

9. Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava.

10. Iz določbe drugega odstavka 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99 in nadalj.) izhaja, da zavarovanci iz 20., 21., 23., 24.a, 26., 27., 28. in 34. člena tega zakona pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.

11. Tožnik je bil, kot je razvidno iz ugotovljenega dejanskega stanja, zavarovan kot zavarovanec iz 34. člena ZPIZ-1. 12. Pri tožniku ni bila ugotovljena niti I. niti II. kategorija invalidnosti, zato pri njem ob upoštevanju določb 60. člena ZPIZ-1 in predvsem drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 ni pravne podlage za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

13. Določbe 34. člena ZPIZ-1 so bile v zakon vnešene z novelo C (Uradni list RS, št. 109/2001). Novela je z novim osmim odstavkom 34. člena ZPIZ-1 določila, da se zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic (takega zavarovanja zakon sedaj sploh ne določa, samo v 8. členu, kjer je obrazložen pomen izrazov, je pojasnjeno, kaj predstavlja zavarovanje za ožji obseg pravic), nima pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer invalidnosti, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo.

14. Določbe drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 pomenijo, da zavarovanci iz 34. člena ZPIZ-1 pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka invalidnosti I. in II. kategorije. Vendar tudi to pravico dobijo brez omejitev le v primeru, če gre za pravico do invalidske pokojnine (I. kategorija), v primeru, da gre pri njih za pravico II. kategorije invalidnosti, pa pridobijo pravico le, če pri njih ne gre za položaj, ko pretežni del skupnega obveznega zavarovanja dosežejo v zavarovanju za ožji obseg pravic, kot je to določeno v 34. členu ZPIZ-1. Vendar pri tožniku glede na navedbe strank in glede na dejanske ugotovitve sodišča ne gre za tako situacijo, zato je pravilna uporaba drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1, da tožniku kot zavarovancu iz 34. člena ZPIZ-1 ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja kot invalidu III. kategorije invalidnosti.

15. Ker je sodišče odločalo ob pravilni uporabi materialnega prava, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.