Jedro

Pojma zapadlosti terjatve ne gre enačiti s pojmom izvršljivosti odločbe davčnega organa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek izvršbe (I. točka izreka) ter sklenilo, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe na nepremičninah ID znak: 001, 002, 003, 004, 005, 006, 007, 008, 009, 010, 011, 012, 013, 014, 015, 016, 017, 018, 019 ter 020 (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev v II. točki izreka sklepa se je pravočasno pritožil dolžnik po stečajnem upravitelju iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja oziroma dejstev, na katerih temelji dispozitiv sklepa. Trdi, da je ugotovitev sodišča prve stopnje o priznanju terjatve in ločitvene pravice napačna, saj je upnik v stečajnem postopku prijavil le terjatev in ločitveno pravico v višini 2.859.978,36 EUR, ni pa prijavil nobene ločitvene pravice iz predmetnega postopka In 60/2013. Kot pravno podlago je prijavil notarski zapis SV 26/2012 z dne 11. 1. 2012 notarke I. F. C., pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani In 435/2012, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 5956/2012 z dne 23. 1. 2013 in obe pogodbi o odstopu terjatve – z dne 2. 4. 2013 in 19. 8. 2013. Upravitelj torej ni odločal o pravni podlagi, izhajajoči iz izvršilnega postopka In 60/2013, in ne o znesku 3.900.000,00 EUR. Prilaga listinske dokaze. Predlaga razveljavitev sklepa v II. točki izreka in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, stroški pa naj predstavljajo nadaljnji strošek postopka, podrejeno pa predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v II. točki tako, da se razveljavijo dejanja v tem postopku in se upniku naloži dolžniku plačati stroške pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo sta odgovorila prvotni in novi upnik (o vstopu, katerega sodišče prve stopnje ni odločalo) po pooblaščencu. Pojasnjujeta potek zadeve glede pridobitve ločitvene pravice. Predlagata zavrnitev pritožbe, dolžniku pa naj se naloži plačilo stroškov odgovora nanjo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa je pravilna, v skladu z drugo alinejo 1. točke drugega odstavka 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo zadostne razloge, tako da se sklep da preizkusiti.

6. Med strankama ni sporno, da je upnik v stečajnem postopku prijavil terjatev v višini 2.859.978,36 EUR in ločitveno pravico, kar je razvidno iz listine „PRIJAVA TERJATVE IN PRIJAVA LOČITVENE PRAVICE v stečajni postopek“ (prilogi upnika A2 in dolžnika B1 v spisu), v kateri je v II. točki pojasnjena višina prijavljene terjatve, ki pomeni razliko med terjatvijo 3.900.000,00 EUR in do takrat plačanimi zneski. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni odločalo o obsegu terjatve, temveč le o ohranitvi ločitvenih pravic, pridobljenih v tem postopku, v veljavi.

7. Nadalje je treba dolžniku pojasniti, da Okrajno sodišče v Trbovljah v predmetni zadevi In 60/2013 ni odločalo o dovolitvi izvršbe na nepremičnine, temveč je to le sodišče, ki opravlja izvršbo, dovoljeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi In 435/2012, kar izhaja tudi iz sklepa navedenega sodišča 3186 In 435/2012-90 z dne 22. 2. 2013 (red. št. 1 spisa In 60/2013). Zastavno in s tem ločitveno pravico je torej upnik pridobil z zaznambo sklepa o dovolitvi izvršbe v zemljiški knjigi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, in ne na podlagi zaznambe kakšnega drugega sklepa o izvršbi, ki bi ga izdalo Okrajno sodišče v Trbovljah. Ker je to sodišče opravljalo izvršbo na predmetnih nepremičninah, je pristojno tudi za odločanje po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev na podlagi drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP.

8. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel, upnik pa sam krije stroške odgovora na pritožbo, ker z njim ni prispeval k odločitvi o zadevi. V odgovoru namreč ni navedeno nobeno dejstvo, ki višjemu sodišču ne bi bilo poznano na podlagi podatkov spisa in dostopnih podatkov pri AJPES o poteku stečajnega postopka nad dolžnikom.