Jedro

Upoštevaje dejstvo, da ima sosednje (državno) zemljišče status javnega dobra (čemur pritožnica ne oporeka), je sodišče prve stopnje izbralo pravilen kriterij za določitev meje (kriterij močnejše pravice) in ugotovilo najverjetnejšo katastrsko mejo. Odstop od tega kriterija bi bil mogoče le v primeru ugotovitve napak ali pomanjkljivosti v katastru.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uredilo mejo med nepremičninama z ID znakoma: parcela 0000 2304/7 in 0000 1900/5 tako, da ta poteka od točke T1 v smeri proti SZ do točke T2, kjer se usmeri proti SV do točke T31 (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da sta skica in elaborat sodnega izvedenca geodetske stroke mag. A. A. z dne 1. 8. 2023 sestavni del izreka tega sklepa (II. točka izreka), ter napovedalo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim pisnim sklepom (III. točka izreka).

2.Predlagateljica je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da njenemu predlogu v celoti ugodi, oziroma podredno, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa naj prvi nasprotni udeleženki naloži plačilo stroškov tega postopka.

V pritožbi izpostavlja, da samó na podlagi obrnjenosti topografskega znaka na skici izmere danes ni mogoče ugotavljati poteka meje. Pri ugotavljanju meje v bližini opornih zidov je namreč treba upoštevati četrti odstavek 26. člena Pravilnika o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru oz. novi pravilnik v drugem odstavku 32. člena. Sodišču bi se moral poroditi dvom v pravilnost in ustreznost izvedeniškega mnenja, saj izvedenec ni podal zadostnih pojasnil na njene pripombe. Sodišče je zakrivilo bistveno kršitev določb postopka, ko ni zaslišalo predlaganih prič. Predlagateljica je poleg svoje dobroverne uporabe spornega zemljišča od pridobitve nepremičnine v letu 1965 želela dokazati, da se na spornem delu nahaja nižji podporni zid, ki je bil postavljen z njene strani oz. s strani njene družine; da je za posejano travo in rastlinje na tem zidu skrbela ona s pomočjo družinskih članov; da se je ob treh rekonstrukcijah pločnika ob škarpi spodnji rob kamnitega zidu pomaknil v njeno škodo; da sporni del nepremičnine nikoli ni bil namenjen vsakomur niti ga niso uporabljali vsi pod enakimi pogoji ter da je B. B. leta 2008 na njeni nepremičnini v soglasju s prvo nasprotno udeleženko nameraval postaviti skladišče. Vse navedeno bi pripomoglo k zaključku sodišča, da meja ne poteka po cestnem svetu, posledično pa niso izpolnjeni pogoji za določitev meje z javnim dobrim. Sodišču očita, da ne upošteva njenih pravic iz 67., 69. in 70. člena Ustave (URS). Nevzdržno je stališče, da je sporna površina, ki je že ves čas v uporabi predlagateljice in njenih pravnih prednikov, v resnici javna cesta ali njen del. Kamniti zid je od vedno del njene parcele. Nasprotni udeleženci bi morali konkretno navesti, do kod sega meja cestnega sveta in opredeliti podlago za določitev meje med cestnim svetom in delom njene nepremičnine. Kljub njenim trditvam v postopku pred sodiščem prve stopnje se sodišče tudi ni opredelilo, zakaj sporni prostor sploh šteje kot cestni svet, saj v naravi nič ne kaže na to.

3.Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uredilo mejo med zasebnim zemljiščem (v lasti predlagateljice) in državnim zemljiščem (v lasti prve nasprotne udeleženke), ki ima status javnega dobra (ta status med udeleženci postopka ni bil sporen). Ta meja v naravi poteka po vzhodnem robu kamnitega podpornega zidu, ki stoji tik ob pločniku, ki teče vzporedno z državno cesto (omenjeni zid tako glede na sedaj določeno mejo stoji na državnem zemljišču in ne na zemljišču predlagateljice). Pri odločanju je sodišče prve stopnje uporabilo kriterij močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ)) in najverjetnejšo katastrsko mejo ugotovilo s pomočjo izvedenca geodetske stroke. V izpodbijanem sklepu se je opredelilo do vseh bistvenih ugovorov in pripomb predlagateljice, med drugim tudi glede njenih očitkov o kršitvah ustavnih pravic (pri teh kršitvah nekonkretizirano vztraja tudi v pritožbi, zato pritožbeno sodišče na te pritožbene očitke ne odgovarja vsebinsko).

6.V 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo, zakaj ni zaslišalo strank in s strani predlagateljice predlaganih prič B. B. in geodeta C. C. Glede na pravni okvir odločanja (ugotavljanje najverjetnejše katastrske meje) izvedba teh dokazov za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ni bila potrebna. Navedbe predlagateljice glede zatrjevane uporabe in dejanskega stanja spornega mejnega prostora niso bile relevantne (to je sodišče prve stopnje pojasnilo v 12. točki obrazložitve sklepa), enako velja za navedbo glede dviga spodnjega roba kamnitega zidu ob rekonstrukcijah pločnika (glej 15. točko obrazložitve sklepa). Zato sodišče prve stopnje z zavrnitvijo omenjenih dokaznih predlogov kot nepotrebnih ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

7.Pritožnica nima prav, ko poudarja, da niso izpolnjeni pogoji za določitev meje z javnim dobrim, oz. ko nasprotuje izbranemu kriteriju za sodno določitev meje. Upoštevaje dejstvo, da ima sosednje (državno) zemljišče 0000 2304/7 status javnega dobra (čemur pritožnica ne oporeka), je sodišče prve stopnje izbralo pravilen kriterij za določitev meje (kriterij močnejše pravice) in ugotovilo najverjetnejšo katastrsko mejo. Odstop od tega kriterija bi bil mogoč le v primeru ugotovitve napak ali pomanjkljivosti v katastru, česar pa izvedenec v konkretnem primeru ni ugotovil.

8.Strinjati se je s stališčem sodišča prve stopnje, da predlagateljica s svojimi navedbami in dokaznimi predlogi ni vzbudila dvoma v strokovnost in pravilnost izvedenskega mnenja. Izvedenec je podal zadostna pojasnila na njene pripombe. Ne drži, da je potek meje ugotovil zgolj na podlagi obrnjenosti topografskih znakov na skici izmere. Skica zadnje upoštevne izmere je bila rezultat aerofotogrametične izmere in dodatnega terenskega dela (list. št. 36). Glede na ugotovitev izvedenca, da je točnost koordinat točk meje parcele do +/- 30 cm (list. št. 36 in 69), tudi ni utemeljeno sklicevanje predlagateljice na določbo drugega odstavka 32. člena (novega) Pravilnika o vodenju podatkov katastra nepremičnin,2 temveč je treba uporabiti določbo prvega odstavka istega člena. Za določitev predlagane meje po podatkih katastra nepremičnin se torej uporabijo podatki katastra nepremičnin (vključno s podatki iz zbirke listin), ne pa tudi meja dejanskega uživanja oz. potek meje po grajenih objektih.

9.Ne drži, da nasprotni udeleženci v postopku niso konkretno navedli, do kod sega meja cestnega sveta, ter da niso opredelili podlage za določitev meje med cestnim svetom in delom predlagateljičine nepremičnine. Do navedenega se je prva nasprotna udeleženka, ki jo sporna meja najbolj zadeva, opredelila v pripravljalni vlogi z dne 5. 10. 2021 (red. št. 17).

10.V zvezi s pritožbeno grajo nevzdržnosti stališča, da je sporna površina javna cesta oz. njen del, gre pojasniti, da sodišče prve stopnje takšnega stališča ni zavzelo. Obenem pa ni odveč poudariti, da pojem "cestno zemljišče" po Zakonu o cestah (ZCes-2) obsega več kot le cesto (primerjaj 6. in 14. točko prvega odstavka 2. člena ZCes-2 ) ter da je glede na vse ugotovljene okoliščine konkretnega primera pravilno, da meja poteka po vzhodnem robu spornega podpornega zidu.

11.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka že na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1 Glede opredelitve točk T1, T2 in T3 glej I. točko izreka izpodbijanega sklepa. V zvezi z opredelitvijo lokacije točke T1 je omenjena nepremičnina ID znak: parcela 0000 2303/3, pri čemer pa gre za očitno pisno pomoto (pravilno: parcela 0000 2303), ki jo bo sodišče prve stopnje lahko odpravilo z izdajo ustreznega popravnega sklepa (prvi in drugi odstavek 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP, vsi v zvezi z 42. členom ZNP-1). 2 Prej je podobno določbo vseboval Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru v četrtem odstavku 26. člena. 3 Tudi predlagateljica sama govori o "cestnem svetu".