Jedro

Po oceni višjega sodišča pritožnica utemeljeno opozarja na dokaz, predložen k ugovoru (p.d. 134): potrdilo o plačilu FURS-u, iz katerega izhaja, da je dolžnik na račun FURS-a dne 3. 10. 2019 nakazal 4.000,00 EUR in navedel, da s tem zneskom plačuje obveznost po Sklepu (pritožnica pa zatrjuje, da si je dolžnik zaradi plačila navedene obveznosti zato od nje tudi izposodil denar). Če bi sodišče prve stopnje sledilo upničinemu dokaznemu predlogu in pri FURS-u z vpogledom v v spornem obdobju izdane sklepe preverilo, na kaj se nanaša navedeni sklep, bi na tak način lahko z gotovostjo ugotovilo, ali je podana zatrjevana zloraba iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ker tega ni storilo (in se je zanašalo le na splošno Potrdilo FURS-a in na izpoved stečajne upraviteljice), je ostalo dejansko stanje glede bistvenih dejstev za presojo tega ugovornega razloga nepopolno ugotovljeno, posledično pa je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tak ugovor ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: (I.) da se ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 21. 11. 2023 vložila upnica A. A., zavrne in da (II.) upnica A. A. sama nosi svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

2.Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila navedena upnica iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ustavi postopek odpusta obveznosti ter predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3.Na pritožbo je odgovorila stečajna upraviteljica in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožnica (upnica) je ugovor proti odpustu obveznosti (med drugim) utemeljevala tudi na določilu 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Trdila je, da bi odpust obveznosti pomenil zlorabo pravice do odpusta, saj je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo stečajnega postopka (v letu 2018, ko je bil izdan sklep 2018 – 001) davčnemu organu posredoval neresnične, nepravilne in nepopolne podatke, zaradi česar mu je bilo dodatno odmerjeno plačilo v znesku 4.000,00 EUR. Pritožnica z navedenim sklepom ne razpolaga, zanj pa je izvedela iz „Potrdila o vplačilu davkov in drugih obveznih dajatev v postopku davčne izvršbe„ (ki ga je upnica priložila ugovoru, p.d 134), s katerim je FURS dne 3. 10. 2019 potrdil, da je stečajni dolžnik na podlagi prej navedenega sklepa plačal 4.000,00 EUR. Pojasnila je, da zaradi določb GDPR in ZVOP-2 sama ne more vpogledati v navedeni sklep, in je zato sodišču prve stopnje predlagala, da pri FURS-u pridobi podatke o vseh sklepih, s katerimi je FURS v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja stečajnemu dolžniku naložil plačilo davkov in prispevkov.

6.Upraviteljica je v odgovoru na ugovor proti odpustu obveznosti navedla, da je FURS izdal potrdilo št. DT 002/2020 dne 3. 9. 2020, da pri stečajnem dolžniku v obdobju zadnjih petih let pred uvedbo stečajnega postopka ni opravil nadzora, v katerem bi bilo ugotovljeno, da je stečajni dolžnik dal neresnične, nepravilne in nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar bi mu davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Iz tega izhaja, da zatrjevana ovira ne obstaja. Upnica je po vpogledu v navedeni dopis še vedno vztrajala pri že v ugovoru podanem dokaznem predlogu glede pridobitve podatkov pri FURS-u.

7.Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja, do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). Med drugim velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti (tudi), če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov (1. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

8.Sodišče prve stopnje je na podlagi predloženega potrdila FURS-a in navedb stečajne upraviteljice zaključilo, da dolžnik v zadnjih petih letih FURS-u ni dolgoval zneska najmanj v višini 4.000,00 EUR in da zato v tem primeru ne gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

9.Po oceni višjega sodišča pritožnica utemeljeno opozarja na dokaz, predložen k ugovoru (p.d. 134): potrdilo o plačilu FURS-u, iz katerega izhaja, da je dolžnik na račun FURS-a dne 3. 10. 2019 nakazal 4.000,00 EUR in navedel, da s tem zneskom plačuje obveznost po Sklepu 2018 - 001 (pritožnica pa zatrjuje, da si je dolžnik zaradi plačila navedene obveznosti zato od nje tudi izposodil denar). Če bi sodišče prve stopnje sledilo upničinemu dokaznemu predlogu in pri FURS-u z vpogledom v v spornem obdobju izdane sklepe preverilo, na kaj se nanaša navedeni sklep, bi na tak način lahko z gotovostjo ugotovilo, ali je podana zatrjevana zloraba iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ker tega ni storilo (in se je zanašalo le na splošno Potrdilo FURS-a in na izpoved stečajne upraviteljice), je ostalo dejansko stanje glede bistvenih dejstev za presojo tega ugovornega razloga nepopolno ugotovljeno, posledično pa je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tak ugovor ni utemeljen.

10.Pritožba je tako utemeljena, sodišče prve stopnje bi moralo opraviti predlagane poizvedbe pri FURS-u (vsaj) v zvezi z izdanim sklepom. Ker tega ni storilo, sklep sodišča prve stopnje o tem tudi nima razlogov oziroma je zaradi neizvedbe predlaganega dokaza odločitev sodišča prve stopnje preuranjena (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Višje sodišče te nepravilnosti ne more samo odpraviti, saj se mora najprej do (po pozivu FURS-u prejetih) dokazov opredeliti sodišče prve stopnje. Če bi se do njih prvo opredelilo višje sodišče, bi bila s tem strankam odvzeta pravica do pritožbe. Zato je višje sodišče upničini pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.