Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodnik mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi). To pa pomeni, da v obravnavanem primeru ni tehtnega razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče odločiti o prenosu krajevne pristojnosti na drugo sodišče samo zato, ker sta toženca policista na policijski postaji, ki se nahaja v kraju, kjer ima tudi sodišče svoj sedež.
Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.
Tožeča stranka je proti tožencema pri Okrajnem sodišču v Kranju vložila tožbo zaradi plačila zneska 1,525.294,38 SIT. Okrajno sodišče v Kranju se je s sklepom z dne 22.2.1999 izreklo za krajevno nepristojno ter zadevo odstopilo v obravnavanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Škofji Loki.
Predstojnica Okrajnega sodišča v Škofji Loki je dne 31.3.2000 podala predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča z obrazložitvijo, da sta toženca policista na Policijski postaji v Škofji Loki, s katerima sodniki Okrajnega sodišča v Škofji Loki pri svojem delu tesno in pogosto sodeljujejo.
Predlog na določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen.
Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku lahko vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Obrazložitev predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zajema sicer okoliščine, zaradi katerih naj bi se postopek proti tožencema lažje opravil pred drugim sodiščem, vendar pa argumenti v predlogu niso take narave, da bi bilo mogoče utemeljeno odločiti v skladu z določbo 67. člena ZPP. Sodnik mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi). To pa pomeni, da v obravnavanem primeru ni tehtnega razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče odločiti o prenosu krajevne pristojnosti na drugo sodišče samo zato, ker sta toženca policista na policijski postaji, ki se nahaja v kraju, kjer ima tudi sodišče svoj sedež.
Policijsko delo, ki je v predlogu opredeljeno s stališča sodelovanja s sodiščem, poteka ločeno od sodnih postopkov in v okviru zakonskih pooblastil. Zato ni ovire, da se ta pravda ne bi mogla nadaljevati in dokončati pred stvarno in krajevno pristojnim Okrajnim sodiščem v Škofji Loki. Neutemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je bilo zato treba zavrniti.