Jedro

Po 2. odst. 512. čl. ZGD-1 je pravilen, ne glede na obliko, vsak tisti način, iz katerega je jasno razvidno, da so ostali družbeniki odločali o (konkretni) odklonitvi zahteve (npr. skupščina, dana izjava ostalih družbenikov predlagajočemu družbeniku, ipd.).

Izrek

Pritožba predlagatelja se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog, ki se glasi: "Predlagatelju se dovoli vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo nasprotnega udeleženca, in sicer: vse pogodbe, s katerimi je nasprotni udeleženec odtujeval kot lastnik svoje nepremičnine za obdobje od 1.1.2002 do 5.3.2007; vse pogodbe, s katerimi je nasprotni udeleženec pridobival nepremičnine za obdobje 1.1.2002 do 5.3.2007; izpisek prometa vseh bančnih računov nasprotnega udeleženca za obdobje od 1.1.2002 do 5.3.2007; poslovno dokumentacijo, ki je podlaga za postavko "zaloge" v bilancah stanja za obdobje od 1.1.2002 do 5.3.2007". Predlagatelju je sodišče naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu v paricijskem roku 15 dni povrniti 280,91 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje.

Proti navedenemu sklepu je predlagatelj po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da je sodišče brez izvedenega dokaznega postopka in brez zaslišanja prič zavrnilo zahtevek predlagatelja, kar je v nasprotju z ZPP in Ustavo RS (pošten sodni postopek). Predlagatelj se je v vlogi skliceval, da so družbeniki odločali o vpogledu v poslovne knjige oz. o tem izrazili jasno voljo, o tem pa bi se preko zaslišanja sodišče lahko prepričalo. Sodišče v to verjetno niti ne dvomi, da družbeniki ne dovolijo vpogleda v poslovne knjige, to izhaja tudi iz njihovih vlog. Sodišče se je torej izognilo odločitvi o vsebinskem vprašanju in se s skrivanjem za formalnimi predpostavkami izreklo o stvari, čeprav je dobro vedelo, da je volja družbenikov nesporna, da se M. ne dovoli vpogled. Sodišče ne pojasni, zakaj je nepotrebno izvajanje dokazov v smeri, da je jasno izražena volja (II. stopenjska) družbenikov po zavrnitvi vpogleda. Sodišče se zateka k pretiranemu formalizmu in zahteva sklic skupščine in pisnost izjave, čeprav se je direktor o tem posvetoval z ostalimi družbeniki in to v imenu družbenikov tudi naznanil predlagatelju, kar je zatrjevano v vlogah. Izvedba postopka je zaradi tega esencialna, da se lahko sodišče o tem prepriča. Pisnost pa ni nikjer posebej izrecno določena. Kršitev postopka je podana, ker se predlagatelj ni imel možnost izjaviti o navedbah nasprotnega udeleženca v vlogi, ki jo je sodišče od njega prejelo 29.5.2007, kar je kršitev kontradiktornosti postopka in kršitev 22. čl. Ustave RS.

Nasprotni udeleženec je po svoji pooblaščenki odgovoril na pritožbo, predlagal njeno zavrnitev in uveljavljal povrnitev stroškov postopka.

Pritožba predlagatelja ni utemeljena.

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je predlagatelj kot družbenik nasprotnega udeleženca od njegovega poslovodje uveljavljal vpogled v poslovne knjige in poslovno dokumentacijo nasprotnega udeleženca. Poslovodja nasprotnega udeleženca je navedeno zahtevo predlagatelja zavrnil, sklicujoč se na razloge iz 2. odst. 512. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1 (če je verjetno, da bi družbenik informacije uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo). V 2. odst. 512. ZGD-1 je še določeno, da o zavrnitvi oz. odklonitvi zahteve v takšnem primeru odločajo družbeniki.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ZGD-1 ne določa načina in postopka, na podlagi katerega lahko družbenik uveljavi svojo pravico do informacij in vpogleda, ravno tako pa tudi ne, na kakšen način in v kakšni obliki mu poslovodja sporoči svojo odločitev; določeno tudi ni, na kakšen način odločajo dokončno družbeniki v primeru, ko sklicujoč se na 2. odst. 512. čl. ZGD-1, poslovodja zavrne zahtevo družbenika. Po mnenju pritožbenega sodišča je pravilen, ne glede na obliko, vsak tisti način, iz katerega je jasno razvidno, da so ostali družbeniki odločali o (konkretni) odklonitvi zahteve (npr. skupščina, dana izjava ostalih družbenikov predlagajočemu družbeniku, ipd.). V obravnavanem primeru pa takšne odklonitve zahteve s strani ostalih družbenikov predlagatelj ni izkazal. V tem smislu tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne zadošča predlagateljeva trditev, da se je poslovodja posvetoval z ostalimi družbeniki in da ima zato njegova zavrnitev zahteve po vpogledu podlago v volji družbenikov. Glede na to se pokaže, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, ker v zvezi s temi trditvami ni sledilo predlogu za zaslišanje prič.

Ker torej predlagatelj ni izkazal, da bi o poslovodjevi odklonitvi zahteve za vpogled dokončno odločali (preostali) družbeniki, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep in je v zvezi s tem neutemeljen pritožbeni očitek, češ da se je izognilo odločitvi o vsebinskem vprašanju in da se je zatekalo k pretiranemu formalizmu. Pritožnik končno trdi, da pomeni kršitev kontradiktornosti postopka dejstvo, da se ni imel možnost izjaviti o navedbah nasprotnega udeleženca v njegovi vlogi z dne 29.5.2007. Pri tem pa ne navede, katere trditve v zvezi s to vlogo bi sicer podal (a jih ni, ker vloge ni prejel), ki bi bile relevantne za obravnavano zadevo.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je glede na 1. odst. 155. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP odločilo, da nosi nasprotni predlagatelj svoje stroške pritožbenega postopka.