Jedro

Po določbi 2.tč. 202.čl. ZP se lahko zoper odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, vloži zahteva za sodno varstvo, če je odgovorni osebi izrečena kazen nad 100.000,00 SIT.

V zahtevi za sodno varstvo v korist kaznovane pravne osebe se navaja, da je izrek odločbe o prekršku nerazumljiv in da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, torej zatrjuje bistvene kršitve določb postopka v smislu 11.tč. 1.odst. 186.čl. ZP, te kršitve pa se z zahtevo za sodno varstvo ne more uveljavljati. Po navedenih določbah 203.čl. ZP z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče uveljavljati nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

1. Zahteva zagovornikov kaznovane odgovorne osebe A.I. za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

2. Zahteva zagovornikov kaznovane pravne osebe ... za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo Senata za prekrške RS sta bila zaradi prekrška po 4. alinei 21. člena Zakona o gostinstvu pravnomočno kaznovana pravna oseba na 500.000,00 SIT, A.I. kot njena odgovorna oseba pa na 40.000,00 SIT denarne kazni.

Zoper to odločbo so njuni zagovorniki vložili zahtevo za sodno varstvo, zaradi bistvene kršitve določb o postopku o prekršku, ker je izrek odločbe o prekršku nerazumljiv, saj ne navaja, kateri zakon in katere njegove določbe so bile prekršene, odločba o prekršku nima razlogov o odločilnih dejstvih in v obrazložitvi se navaja, da je bil kršen Zakon o delovnih razmerjih, pravna in odgovorna oseba pa sta bili kaznovani zaradi prekrška po drugem zakonu. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, ker organa prve in druge stopnje nista preverjala izobrazbe D.P. Predlagajo, da se odločba senata za prekrške razveljavi in zadeva pošlje organu prve stopnje v novo odločitev ter da se izvršitev odločbe odloži, dokler ne bo končan postopek o zahtevi za sodno varstvo.

Zahteva zagovornikov za sodno varstvo v korist kaznovanega A.I. ni dovoljena.

Po določbi 2. točke 202. člena Zakona o prekrških (ZP) se lahko zoper odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, vloži zahteva za sodno varstvo, če je odgovorni osebi izrečena kazen nad 100.000,00 SIT. Kaznovanemu A.I. je bila izrečena nižja denarna kazen, zato Vrhovno sodišče ugotavlja, da zahteva za sodno varstvo v korist kaznovane odgovorne osebe ni dovoljena in jo je v tem delu na podlagi 2. odstavka 204. člena ZP zavrglo.

V delu, kjer je zahteva za sodno varstvo vložena v korist kaznovane pravne osebe, pa ni utemeljena.

Po določbah 203. člena ZP se zahteva za sodno varstvo lahko vloži zaradi kršitve materialnih določb ZP ali predpisa, ki določa prekršek ter zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 1.,2.,4.,8.,9. ali 10. točke 1. odstavka 186. člena ZP. V zahtevi za sodno varstvo v korist kaznovane pravne osebe pa se navaja, da je izrek odločbe o prekršku nerazumljiv in da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, torej zatrjuje bistvene kršitve določb postopka v smislu 11. točke 1. odstavka 186. člena ZP, te kršitve pa se z zahtevo za sodno varstvo ne more uveljavljati. Po že navedenih določbah 203. člena ZP z zahtevo za sodno varstvo tudi ni mogoče uveljavljati nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornikov, vloženo v korist kaznovane pravne osebe, na podlagi 4. odstavka 204. člena ZP zavrnilo kot neutemeljeno.

Po določbi 2. odstavka 200. člena ZP se lahko na zahtevo kaznovanega odloži izvršitev odločbe o prekršku, dokler ni končan postopek o zahtevi za sodno varstvo, če so podani razlogi, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo zahtevi ugodeno. Glede na ugotovitev, da zahteva za sodno varstvo v korist pravne osebe ni utemeljena, v korist odgovorne osebe pa celo ni dovoljena, je jasno, da predlogu za odložitev izvršitve odločbe o prekršku ni bilo mogoče ugoditi.