Jedro

Upravni akt po ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika, pravne oseba ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Iz določb ZZZDR ne izhaja, da bi o ugovorih zoper delo skrbnika in zoper delo centra za socialno delo moralo biti odločeno z upravnim aktom. Glede na določbe ZZZDR odločanje o ugovoru zoper delo skrbnika in o ugovoru zoper delo centra za socialno delo ne predstavlja odločanja o upravni zadevi (2. člen ZUP) ali v drugi javnopravni stvari (4. člen ZUP), zato tudi po presoji sodišča organ ni bil dolžan postopati po ZUP (1. člen ZUP).

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 21. 2. 2007 pri Centru za socialno delo Ljubljana Moste Polje (nosilec javnega pooblastila – v nadaljevanju organ prve stopnje) podal vlogo, v kateri je predlagal spremembo odločbe o postavitvi skrbnice za posebni primer A. A.. Organ prve stopnje je tožnikovo vlogo obravnaval kot ugovor zoper delo skrbnika in kot zahtevo za postavitev skrbnika za poseben primer.

2. O zahtevi za postavitev skrbnika za poseben primer je organ odločil s sklepom, št. 584/-38/2005 z dne 7. 3. 2007, s katerim je zavrgel tožnikovo zahtevo z dne 21. 2. 2007 za postavitev skrbnika za posebni primer A. A. iz Ljubljane, Ulica B. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil tožbo na Upravno sodišče RS v Ljubljani, slednje pa je s sodbo, opr. št. U 1577/2008-5 z dne 6. 5. 2009, tožbo zavrnilo.

3. Glede ugovora zoper delo skrbnika, v smislu določbe 200. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – UPB, v nadaljevanju: ZZZDR), je tožniku organ prve stopnje odgovoril z dopisom, št. 584-38/05 z dne 5. 3. 2007. Iz navedenega odgovora izhaja, da organ prve stopnje ugotavlja, da postavljena skrbnica za posebni primer C. C. svoje dolžnosti opravlja v skladu z odločbo z dne 23. 8. 2006 in da deluje v korist A. A.. Skrbnica za posebni primer C. C. o opravljenih nalogah redno obvešča organ in svoje naloge opravlja v soglasju z organom, zaradi česar je ocenil, da je tožnikov ugovor zoper delo skrbnice za posebni primer (in posledično potreba po zamenjavi), neutemeljen. V zvezi s tožnikovim ugovorom zoper delo organa prve stopnje je tožniku odgovorilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (ministrstvo) z dopisom, št. 02069-5/2007/6 z dne 11. 6. 2008. Iz navedenega odgovora izhajajo ugotovitve ministrstva, da je organ prve stopnje s tožnikovo vlogo z dne 21. 2. 2007 postopal v skladu z materialnimi in procesnimi predpisi.

4. Tožnik v tožbi navaja, da je dne 14. 3. 2007 vložil ugovor zoper delo upravnega organa prve stopnje v zvezi s postavitvijo skrbnika za poseben primer (na podlagi odločbe št. 584-38/2005). Upravni organ prve stopnje je namreč tožnikov predlog za spremembo odločbe o postavitvi skrbnice za poseben primer z dne 21. 2. 2007 kot neutemeljeno zavrnil, pri čemer ni odločal v skladu s pravili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), torej z odločbo, temveč le z dopisom. Tožnik se je zoper tako odločitev upravnega organa pritožil, o njegovi pritožbi pa je drugostopni organ prav tako odločil z dopisom (naslovljen: Zadeva: Ugovor zoper delo Centra za socialno delo Ljubljana Moste Polje – skrbniška zadeva A. A.). Tožnik navaja, da je vložil pravna sredstva v skladu z ZUP-om, upravni organ druge stopnje in upravni organ prve stopnje pa nista odločala v skladu s postopkovnimi pravili, kot jih določa ZUP, kar je nedvomno bistvena kršitev določil postopka. Tožnik nadalje navaja, da mu je tožena stranka odrekla udeležbo v tem postopku, kljub temu, da je tožnik izkazal svoj pravni interes. Med drugim navaja, da tožnik ni bil povabljen kot zainteresirana stranka v postopek za določitev skrbnika za poseben primer. S takšnim ravnanjem je bila podana kršitev temeljnih določil ZUP, saj je bila v postopku o odločanju o skrbniku za poseben primer tožniku kot osebi, ki je v skladu z dogovorom z ostalimi sorodniki že vrsto let skrbel za A. A., kršena pravica do udeležbe v postopku. Upravni organ prve in upravni organ druge stopnje pa nista po uradni dolžnosti pazila na kolizijo interesov, ki je med osebo, ki je postavljena za skrbnika za poseben primer, in osebo, ki nastopa kot preživljalec v pogodbi o dosmrtnem preživljanju, saj gre v konkretni zadevi za isto osebo. Predlaga, da sodišče odloči tako, da predlogu za spremembo odločbe o postavitvi skrbnika za poseben primer A. A. ugodi ter da za skrbnika za poseben primer omenjeni postavi tožnika.

5. Ministrstvo v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je v navedeni zadevi obravnavalo pritožbo tožnika zoper sklep organa prve stopnje z dne 7. 3. 2007 in ugovor tožnika zoper delo organa prve stopnje. O pritožbi tožnika zoper sklep prvostopnega organa je ministrstvo odločilo z odločbo z dne 10. 6. 2008. Kot odgovor na ugovor tožnika zoper delo organa prve stopnje, pa je bil tožniku posredovan odgovor v obliki dopisa z dne 11. 6. 2008. ZZZDR v določbah, ki se nanašajo na reševanje ugovorov zoper delo skrbnika oziroma delo centra za socialno delo na področju skrbništva, namreč ne daje pravne podlage za izdajo upravne odločbe. Tretji odstavek 200. člena ZZZDR določa le, da organ, ki rešuje ugovore iz drugega odstavka istega člena, preizkusi njihovo utemeljenost, določi kaj naj se ukrene ter o tem obvesti tistega, ki je ugovarjal. 6. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

7. V konkretnem primeru tožnik izpodbija postopanje organa prve stopnje in njegove ugotovitve, navedene v dopisu z dne 5. 3. 2007, ki jih je kot pravilne potrdilo ministrstvo z dopisom z dne 11. 6. 2008, ki ga tožnik prav tako izpodbija. Tožnik torej izpodbija dopisa, ki pa nista upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1).

8. Po določbi 2. člena ZUS-1 odloča v upravnem sporu sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika, pravne oseba ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Dopisa, na katera se nanašajo tožbene navedbe, pa ne štejeta za akt, ki se v smislu ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu.

9. Iz določb ZZZDR pa tudi ne izhaja, da bi o ugovorih zoper delo skrbnika in zoper delo centra za socialno delo moralo biti odločeno z upravnim aktom. Iz 200. člena ZZZDR namreč izhaja, da ugovore zoper delo skrbnika rešuje pristojni center za socialno delo, ugovore zoper delo centra za socialno delo pa ministrstvo, pristojno za družino (2. odstavek). Iz 3. odstavka navedenega člena pa izhaja, da organ, ki rešuje ugovore, preizkusi njihovo utemeljenost, določi, kaj naj se ukrene ter o tem obvesti tistega, ki je ugovarjal. Glede na navedene določbe ZZZDR odločanje o ugovoru zoper delo skrbnika in o ugovoru zoper delo centra za socialno delo ne predstavlja odločanja o upravni zadevi (2. člen ZUP) ali v drugi javnopravni stvari (4. člen ZUP), zato tudi po presoji sodišča organ ni bil dolžan postopati po ZUP (1. člen ZUP).

10. Sodišče tudi ugotavlja, da je v navedeni zadevi organ prve stopnje o tožnikovem predlogu za spremembo odločbe o postavitvi skrbnika za poseben primer odločil s sklepom, št. 584/-38/2005 z dne 7. 3. 2007, zoper katerega je bilo tožniku zagotovljeno pravno varstvo po določbah ZUS-1 in zakonitost katerega je sodišče presojalo v upravnem sporu, opr. št. U 1577/2008. 11. Ker tožnik v konkretnem upravnem sporu izpodbija ugotovitve organov, navedene v dopisih, omenjena dopisa po določbah ZUS-1 nista upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.