Jedro

Ukrep se lahko podaljša zgolj na predlog žrtve, ne pa tudi po uradni dolžnosti, zato bi podaljšanje ukrepa lahko dosegla le predlagateljica sama pred iztekom njegovega trajanja.

V postopkih za izrek ukrepov po ZPND je treba smiselno uporabiti procesne določbe ZIZ, ki urejajo postopek za izdajo regulacijskih začasnih odredb, čeprav ZPND tega izrecno ne določa.

Izrek

Pritožba zoper odločitev o zavrženju ugovora se zavrže, pritožba zoper odločitev o ustavitvi postopka pa se zavrne in v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan prepustiti predlagateljici stanovanje na naslovu P., v izključno uporabo predlagateljici za dobo enega meseca. Odločilo je še, da se drugačen predlog zavrne (predlagateljica je predlagala, da se nasprotnemu udeležencu naloži, da ji prepusti stanovanje v izključno uporabo za dobo šestih mesecev). Nasprotni udeleženec je proti takšni odločitvi vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, saj se je v času odločanja o ugovoru čas trajanja izrečenega ukrepa že iztekel. Hkrati je odločilo, da se postopek ob smiselni uporabi prvega odstavka 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ustavi.

2. Predlagateljica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja kršitev določb Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) ter kršitev pravil postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da po njenem razumevanju zakona podaljšanje izvajanja ukrepa ni mogoče zahtevati, preden sklep ni pravnomočen. Sklep pa ni postal pravnomočen zaradi vložitve ugovora nasprotnega udeleženca. Sodišče bi moralo sklep podaljšati samo do odločitve o ugovoru ali pa pozvati predlagateljico, da se izjasni o tem, ali predlaga podaljšanje navedenega ukrepa. Enomesečna prepoved vstopa v stanovanje in približevanja je bistveno premalo, saj gre za predlagateljico, ki je vrsto let žrtev partnerjevega nasilja. Predlaga, da pritožbeno sodišče šteje pritožbo kot predlog za podaljšanje trajanja ukrepa za čas šestih mesecev.

3. Pritožba proti odločitvi o zavrženju ugovora ni dovoljena.

4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) smiselno uporablja v nepravdnem postopku je pritožba nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Predlagateljica nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev, s katero je prvostopenjsko sodišče zavrglo ugovor nasprotnega udeleženca. Na podlagi določbe 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je bilo zato treba predlagateljičino pritožbo zoper to odločitev zavreči kot nedovoljeno.

5. Pritožba proti sklepu o ustavitvi postopka ni utemeljena.

6. Po določbi petega odstavka 19. člena ZPND pritožba zoper ukrep, ki ga izreče sodišče, ne zadrži izvršitve ukrepa. Hkrati v četrtem odstavku istega člena določa, da sodišče časovno omeji trajanje ukrepov iz prvega odstavka istega člena na največ šest mesecev. Žrtev pa lahko predlaga podaljšanje ukrepa še za največ šest mesecev. Pritožba zoper sklep o določitvi ukrepa po ZPND sicer preprečuje, da bi sklep postal pravnomočen, vendar pa nima suspenzivnega učinka, kar pomeni, da se izvrši takoj in ne šele po pravnomočnosti sklepa. Začetek časovne veljavnosti (in omejitve) se torej ne navezuje na njegovo pravnomočnost, ampak na čas izdaje sklepa. V obravnavani je sodišče izreklo ukrep s sklepom z dne 9. 4. 2013. To pa pomeni, da se je v času odločanja o ugovoru (11. 6. 2013) čas trajanja ukrepa že iztekel. Ukrep se lahko podaljša zgolj na predlog žrtve, ne pa tudi po uradni dolžnosti, zato bi podaljšanje ukrepa lahko dosegla le predlagateljica sama pred iztekom njegovega trajanja. Ker predlagateljica takega predloga ni vložila, prvostopenjsko sodišče o njem tudi ni moglo odločati. Predlog za podaljšanje ukrepa v pritožbenem postopku in po njegovem izteku ne more biti upoštevno.

7. Sodna praksa se je izrekla (1), da je treba v postopkih za izrek ukrepov po ZPND smiselno uporabiti procesne določbe ZIZ, ki urejajo postopek za izdajo regulacijskih začasnih odredb, čeprav ZPND tega izrecno ne določa. Po določbi prvega odstavka 278. člena ZIZ sodišče ustavi postopek, če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel. Glede na navedeno določbo je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo postopek po izteku časa trajanja ukrepa. Pritožba predlagateljice zoper to odločitev se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo potrebno zavrniti in v tem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

(1) Primer. Odločba Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 742/2011