Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Napaka v členu, na podlagi katerega je bil obtožencu postavljen zagovornik po uradni dolžnosti za čas predobravnavanega naroka, predstavlja formalno napako, ki jo je možno odpraviti s popravnim sklepom (prvi odstavek 365. člena ZKP), kljub temu, da zoper sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti ni predvidena pritožba.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
1. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je z v uvodu navedenim sklepom pisno izdelani sklep Su 49/2016 z dne 6.5.2016 popravil tako, da je v uvodu zakonsko določbo prvega in četrtega odstavka 70. člena Zakona o kazenskem postopku spremenil v zakonsko določbo 285.b člena Zakona o kazenskem postopku, izrek sklepa pa se pravilno glasi: „V navedeni kazenski zadevi do konca predobravnavnega naroka določam za zagovornika„ v ostalem pa je izrek sklepa ostal nespremenjen.
2. Zoper sklep je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne uporabe kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, v dopolnitvi pritožbe pa le razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani ravnal povsem pravilno, ko je izdal popravni sklep, saj se pisni odpravek sklepa ni ujemal z izvirnikom. Izvirnik sklepa predstavlja sklep na zapisniku o predobravnavnem naroku, iz katerega izhaja, da se obtožencu postavi zagovornik po petem odstavku 285.b člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Predsednik senata je namreč ugotovil, da obtoženec slabo bere in piše, zato se je odločil za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti do konca predobravnavnega naroka. V pisnem odpravku sklepa o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti je prišlo do očitne pisne napake, saj je bila za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti uporabljena določba prvega in četrtega odstavka 70. člena ZKP.
5. Zmotno je stališče pritožnika, da je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani kršil določbo 365. člena ZKP, ker je po njegovem vsebinsko spreminjal pisni odpravek sklepa. Določbe prvega odstavka 365. člena ZKP so namenjene odpravi formalnih napak, do katerih pride pri izdelavi pisne odločbe, zaradi česar se slednja ne ujema z izvirnikom. Formalne napake in pomanjkljivosti niso le napačno napisana imena, datumi, posamezne besede, besedilo, ki je pomotoma izpuščeno, temveč tudi členi zakona.
6. Neutemeljena je nakazana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker po mnenju pritožnika ni jasno zakaj obtoženec ni razumel danih poukov. Iz izvirnika sklepa in obrazložitve pisnega odpravka sklepa o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti izhaja, da je bil obtožencu zagovornik postavljen po uradni dolžnosti iz razloga, ker slabo bere in piše. Pritožbena navedba, da je obtoženec nepismen, je zato protispisna. Iz osebnih podatkov obtoženca izhaja, da ima opravljenih sedem razredov osnovne šole. Zapisnik o zaslišanju tekom preiskave je tudi podpisal. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da obtoženec ne zna brati in ne razume slovenskega jezika, saj iz zapisnika o njegovem zaslišanju tekom preiskave to ne izhaja. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo obtoženčeve pravice do uporabe lastnega jezika. Obtoženec je Rom, njegovo zaslišanje v preiskavi je bilo opravljeno dne 23.10.2014, torej pred uveljavitvijo novele ZKP-M, ki je glede obtoženčeve pravice do uporabe svojega jezika prinesla novosti. Pritožnik pa niti ne zatrjuje, kateri jezik (ali romščina ali slovenščina) je obtoženčev materin jezik. Zato so te posplošene pritožbene navedbe, pri čemer pritožnik ni upošteval, da je novela ZKP-M stopila v veljavo šele v letu 2015, neupoštevne.
7. Predsednik senata je na predobravnavnem naroku povsem spoštoval določbo petega odstavka 285.b člena ZKP in obtožencu postavil zagovornika po uradni dolžnosti do konca predobravnavnega naroka. Pogoj za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti je, da predsednik senata ugotovi, da obtoženec pouka iz četrtega odstavka 285.b člena ZKP, ki se nanaša na točke 3 do 5 tretjega odstavka 285.a člena ZKP, ni razumel. 8. V kolikor se bo kasneje v primeru, da bo prišlo do oprave glavne obravnave, izkazalo, da se obtoženec ni zmožen sam uspešno braniti, pa mu bo lahko postavljen zagovornik na podlagi 70. člena ZKP.
9. Glede na zgoraj navedeno so bili razlogi, s katerimi se pritožnik izpodbijal sklep sodišča prve stopnje, neutemeljeni, zato je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo.