Jedro

V primerih, ko dolžnik poleg uvedbe stečaja predlaga tudi postopek za odpust dolga, obstoj stečajne mase ob uvedbi stečaja ni pravno odločilna dejanska predpostavka za uvedbo stečaja.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 133/2013-8 z dne 18.4.2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja. V obrazložitvi navaja, da je pri presoji dodelitve BPP po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Iz tožničine prošnje za BPP in pridobljenih podatkov izhaja, da tožnica nima premoženja in da ne prejema takšnih dohodkov, da bi lahko predstavljali stečajno maso, oz. dohodkov, ki bi omogočili kakršnakoli poplačila njenih upnikov. Namen postopka osebnega stečaja po 382. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) je v tem, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Ker tožnica nima premoženja in ne prejema dohodkov, ki bi omogočili vsaj delno plačilo njenih upnikov, namen osebnega stečaj ne bi bil dosežen, temveč bi nastali le stroški postopka. Stečajna masa je dejanska predpostavka za začetek stečajnega postopka; če stečajne mase ni, sodišče takega postopka sploh ne začne, postopek za odpust obveznosti stečajnega dolžnika pa se lahko izvede le znotraj postopka osebnega stečaja. Glede na to po mnenju organa za BPP osebnega stečaja ni razumno začenjati, tako da tožnici zaradi uvedbe postopka tudi ne more biti dodeljena BPP.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je toženka prezrla določbe ZFPPIPP, ki omogočajo, da se prezadolžene fizične osebe oprosti plačila dolgov. Sklicuje se na 399. člen ZFPPIPP, ki določa, da si mora stečajni dolžnik med drugim prizadevati, da se zaposli, če še ni zaposlen, osebni prejemek, ki ga prejema iz delovnega razmerja, pa je v presežku minimalne plače predmet stečajne mase. Meni, da je predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka namenjen kritju tistih stroškov, ki nastanejo, če se izkaže, da je stečajna masa neznatne vrednosti in se postopek konča brez razdelitve upnikom. Uspešna izvedba osebnega stečaja in morebiten odpust obveznosti bi za tožnico pomenil nov začetek, zato meni, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima vsaj minimalni verjetni izgled za uspeh. V nadaljevanju tožbe navaja, da ni ovir za odpust dolga, za katerega je prosila v okviru stečajnega postopka, brez plačila predujma pa sodišče njenih predlogov ne bo vsebinsko obravnavalo. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi – op. sodišča) ter „odobri kritje predujma v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti“.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Kot pravilno navaja toženka, ZBPP v 24. členu pri odločanju o dodelitvi BPP kot pogoj določa tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati (…). Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva (med drugim) očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Navedena pravna ureditev organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Glede na zakonsko besedilo mora iz razlogov, ki jih organ navede, izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled. Takih kriterijev za presojo ustreznosti obrazložitve se v celoti drži tudi upravnosodna praksa (prim. npr. sodbe Upravnega sodišča RS II U 209/2011, II U 324/2011 in I U 924/2011).

Dejanska okoliščina, na katero je tožena stranka v obravnavani zadevi oprla svojo odločitev, je, da tožnica nima nobenega premoženja ali dohodkov, iz katerih bi bilo mogoče zagotoviti vsaj delno poplačilo upnikov. Ta ugotovitev med strankama ni sporna. Sporno je, ali ta okoliščina zadošča za ugotovitev, da tožnica v okviru stečajnega postopka ne more doseči postopka odpusta obveznosti.

Toženka se pri svoji presoji, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, opira na določbo prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP. Po navedeni zakonski določbi se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Sodišče se strinja s stališčem toženke, da to pomeni, da v primeru, če dolžnik nima ne premoženja ne dohodkov, iz katerega bi bilo možno zagotoviti poplačilo upnikov, niso izpolnjeni pogoji za uvedbo osebnega stečaja. Da je obstoj stečajne mase dejanska predpostavka za uvedbo postopka osebnega stečaja, izhaja tudi iz sodne prakse na civilnopravnem področju (prim. npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 20/2011).

Vendar pa je treba v obravnavanem primeru upoštevati, da želi tožnica hkrati z uvedbo stečajnega postopka predlagati odpust dolga, kot je to navedla tudi v prošnji za dodelitev obravnavane BPP. Stališče, na katerem temelji izpodbijana odločitev pa pomeni, da sodišče ne bi moglo odločiti o začetku postopka za odpust dolga, če dolžnik nima premoženja ali dohodkov, ki bi lahko predstavljali stečajno maso. Po presoji sodišča tako stališče nima opore v določbah ZFPPIPP.

Iz določb, ki urejajo odpust obveznosti (pododdelek 5.11.2. ZFPPIPP), je namreč razvidno, da cilj postopka odpusta obveznosti ni le odpust dolžnikovih dolgov, temveč tudi prizadevanje dolžnika za poplačilo upnikov. Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti med preizkusnim obdobjem (ki v skladu s petim odstavkom 400. člena ZFPPIPP lahko traja od 2 do 5 let) ni uspelo poplačati svojih upnikov (prim. npr. tudi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 1506/2010 in Cst 239/2011). Zato po mnenju sodišča v primerih, ko dolžnik poleg uvedbe stečaja predlaga tudi postopek za odpust dolga, obstoj stečajne mase ob uvedbi stečaja ni pravno odločilna dejanska predpostavka za uvedbo stečaja. Da obstoj stečajne mase v takih primerih ni predpostavka za vodenje postopka osebnega stečaja, prav tako izhaja tudi iz že omenjenega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 20/2011. Po presoji sodišča torej izpodbijana odločitev temelji na zmotni razlagi določb ZFPPIPP. Glede na navedeno je sodišče zaradi nepravilne razlage materialnega prava tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Sodišče v tej zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, saj v konkretnem za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1: podatki postopka tega ne omogočajo, tožnica težko popravljive škode niti ne zatrjuje, narava stvari v danih okoliščinah konkretnega primera pa tudi ne zahteva odločanja sodišča o prošnji za BPP za kritje zaletnih stroškov stečajnega postopka.