Jedro

Po določbi petega odstavka 98. člena ZPP, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 15. 10. 2008 zavrnilo zahtevke tožnika, sodišče druge stopnje pa je s sodbo z dne 11. 6. 2009 pritožbo tožnika zoper to sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, in sicer priporočeno po pošti dne 25. 9. 2009. Sodišče prve stopnje je to revizijo zavrglo s sklepom z dne 1. 12. 2009, ker odvetnica tožnika ob vložitvi revizije ni predložila posebnega in novega pooblastila za zastopanje v skladu z drugim odstavkom 95. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Odločitev sodišča o zavrženju temelji na določbi petega odstavka 98. člena ZPP.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zoper ta sklep zavrnilo in odločilo, da tožnik sam krije stroške pritožbe. Štelo je, da je sodišče prve stopnje skupaj z revizijo prejelo le dve prilogi tožnika (A11 in A12) in ne tudi pooblastila za vložitev revizije. Zato je presodilo, da se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na določbo petega odstavka 98. člena ZPP.

4. Zoper navedeni sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. V njej med drugim navaja, da je pritožbeno sodišče navedlo, da obstoj posebnega pooblastilnega razmerja ni sporen in priznava, da je bilo le-to veljavno sklenjeno oziroma podpisano v pisarni odvetnice, torej ne gre za materialno, temveč formalno pomanjkljivost zavrženja vloge, v zvezi s čemer je Vrhovno sodišče že sprejelo načelno pravno mnenje, in sicer na občni seji 18. 12. 1996. Na to mnenje se je pri predlogu novele ZPP-D uprl tudi zakonodajalec, vendar je naknadno prišlo do drugačnega zaključka oziroma drugačne ureditve. Tožnik predlaga Vrhovnemu sodišču, da poda zahtevo za presojo ustavnosti petega odstavka 98. člena, drugega odstavka 108. člena in 336. člena ZPP pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Med drugim meni, da bi bilo cilj, ki ga je želel zakonodajalec doseči z novelo ZPP-D, mogoče doseči z drugimi, blažjimi ukrepi oziroma je s to ureditvijo prišlo do posega v ustavno pravico do sodnega varstva. Navaja, da ureditev v petem odstavku 98. člena ni primerna, da ureditev ni nujna in sorazmerna oziroma proporcionalna, navedene trditve pa natančneje obrazloži. Sodišče naj bi izhajalo iz napačne presumpcije, da je relevantno le dejstvo, da pooblastila za zastopanje tožnika v revizijskem postopku ni v sodnem spisu, s čimer je bistveno kršilo določbe postopka.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma, s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Revizijski razlogi niso utemeljeni. Po vložitvi revizije je Ustavno sodišče Republike Slovenije že presojalo ustavnost določb drugega odstavka 108. člena ZPP, šestega odstavka 324. člena in 336. člena ZPP ter določb petega odstavka 98. člena ZPP in 377. člena ZPP. Pri tem je le v zvezi z drugim odstavkom 108. člena ZPP (ta določa, da ne glede na določbe prejšnjega odstavka sodišča nerazumljivo in nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik) ugotovilo, da ta ureditev prekomerno posega v pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave in je drugi odstavek 108. člena ZPP razveljavilo (odločba Ustavnega sodišča U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010), medtem ko glede vseh ostalih prej navedenih določb ZPP ni ugotovilo neustavnosti. Tako je med drugim, kar je predvsem pomembno za odločanje v tej zadevi, ugotovilo, da določba 336. člena ZPP, po kateri se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, in ki se glede na določbo 383. člena ZPP uporabljajo tudi v postopku z revizijo, in določba petega odstavka 98. člena ZPP, kolikor se nanaša na postopek z revizijo, nista v neskladju z Ustavo (odločba Ustavnega sodišča U-I-8/2010 -10 z dne 3. 6. 2010 in odločba U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011). Po določbi petega odstavka 98. člena ZPP, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže. Razlogi za takšno odločitev natančneje izhajajo iz citirane odločbe Ustavnega sodišča in predstavljajo tudi negativno opredelitev do navedb tožnika, ki jih uveljavlja z revizijo.

7. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.