Jedro

Dejansko stanje, pomembno za odločitev, organ ugotavlja s strokovnim pregledom popolnih vlog ter njihovo oceno na podlagi pogojev in meril razpisne dokumentacije. Izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji je ena od obveznih sestavin vloge na javni razpis (točka 8.2. javnega razpisa), ki obsega taksativno naštete izjave glede verodostojnosti navedb in dokumentov, zavez prijavitelja, strinjanja glede obveščanja javnosti, možnih kontrol, procesov v razpisnem postopku, glede seznanjenosti s posledicami navedbe napačnih podatkov, zagotovitve sredstev ter o potrditvi, da se projekt pred prijavo na javni razpis še ni pričel izvajati; zato se nanjo ni mogoče sklicevati v smislu, da se z njo izkazuje skladnost predlagane investicije s predmetom in namenom razpisa, kajti navedena dejstva se dokazujejo z investicijsko dokumentacijo (točka 7.1. javnega razpisa). K jasni predstavitvi in vsebinski opredelitvi v vlogi, da izpolnjujejo posamezne pogoje za kandidiranje, pa so bili prijavitelji na javni razpis izrecno usmerjeni tudi z Navodilom prijaviteljem za pripravo vloge kot delom razpisne dokumentacije (tč. III, 1.6.).

Izrek

Tožba se zavrne.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

Ministrstvo za šolstvo in šport (upravni organ) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo vlogo tožeče stranke z dne 22. 5. 2009 za sofinanciranje investicije ... Upravni organ v obrazložitvi navaja, da je na podlagi 4. člena Odredbe o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa objavil javni razpis zbiranja predlogov za sofinanciranje investicij v novogradnjo in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2010, 2011 in 2012 (Uradni list RS, št. 28/09). Tožeča stranka se je na razpis prijavila v razpisanem roku in oddala popolno vlogo. Strokovna komisija, imenovana s sklepom ministra z dne 17. 3. 2009, je vlogo pregledala in ugotovila, da vloga ne upošteva točke 7.3. razpisa - časovno obdobje. Na podlagi navedenega dejstva je bila vloga tožeče stranke zavrnjena.

S sklepom z dne 8. 7. 2009 je upravni organ zavrnil vlogo tožeče stranke za preveritev utemeljenosti izpodbijanega sklepa. V obrazložitvi navaja, da je komisija za preveritev utemeljenosti sklepov vlogo tožeče stranke ponovno pregledala in ugotovila, da je bila vloga že pri prvem pregledu pravilno obravnavana. Iz priložene dokumentacije tožeče stranke je namreč razvidno, da se bo investicija izvajala v drugem, tretjem in četrtem kvartalu leta 2009. Podpisana izjava tožeče stranke o strinjanju z razpisnimi pogoji potrjuje resničnost podatkov, drugih obrazložitev, ki bi navedbe v Dokumentu identifikacije investicijskega projekta ( DIIP) spreminjale, pa v prilogah ni.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da iz obrazložitve sklepa upravnega organa z dne 17. 6. 2009 izhaja, da je bila njena vloga zavrnjena, ker naj ne bi upoštevala točke 7.3. javnega razpisa, to je točke, ki je določala, da se investicijski projekt ne sme pričeti pred uvrstitvijo projekta v Načrt razvojnih programov (NRP) v državnem proračunu. Tožeča stranka navaja, da je sklep pomanjkljivo obrazložen in se ga zaradi tega v okviru upravnega postopka ni dalo preizkusiti, kajti v sklepu ni navedeno, iz katerega dela vloge naj bi bilo razvidno, da naj bi domnevno kršila pogoj iz točke 7.3. javnega razpisa. Tudi njen zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa o izboru je bil zavrnjen. Meni, da je upravni organ nepravilno ugotovil, da njena vloga na razpis ne upošteva točke 7.3. javnega razpisa. Upravni organ je šele v sklepu z dne 8. 7. 2009 pojasnil, da naj bi bilo razvidno, da ne upošteva točke 7.3. javnega razpisa, iz dokumentacije, in sicer DIIP, iz katerega izhaja, da se bo investicija izvajala v drugem do četrtem kvartalu leta 2009. Dalje navaja, da se je prijavila na javni razpis, da bi zagotovila športni objekt - kegljišče v ... V ta namen bi kupila prostor v okviru poslovno - trgovinskega objekta v središču. V okviru oddane vloge na javni razpis je podala izjavo, da se strinja z razpisnimi pogoji, to pomeni, da se je strinjala tudi z razpisnim pogojem, opredeljenim v točki 7.3., da se investicijski projekt ne sme pričeti pred uvrstitvijo projekta v NRP v državnem proračunu. Tožeča stranka je tudi predložila dokaze, da se investicija še ni pričela, saj je predložila fotografije prostora, ki naj bi bil predmet nakupa za kegljišče in s tem tudi predmet sofinanciranja, iz katerih je jasno razvidno, da se nobena dela niso pričela opravljati, predložila pa je tudi izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega je tudi jasno razvidno, da ni lastnik tega prostora. Prav tako niso potekale kakršnekoli aktivnosti v okviru tega, da bi stranka imela namen pred uvrstitvijo investicijskega projekta v NRP v državnem proračunu pričeti z investicijskim projektom, za katerega je zaprosila za sofinanciranje. Točno je, da je bilo v okviru DIIP, v točki 6.3. pod naslovom Terminski plan izvedbe investicije označeno, da naj bi se nakup prostorov opravil v četrtem kvartalu leta 2009 in ne v tretjem ali pa drugem, kot je to navedel upravni organ (za drugi kvartal je tožeča stranka v DIIP označila zgolj pripravo investicijske dokumentacije, kamor spada tudi sam DIIP, brez katerega se ne bi mogla prijaviti na javni razpis). Vendar DIIP v skladu z 11. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uredba) vsebuje opredelitev temeljnih prvin, ki določajo investicijo, v katere pa spada okviren (v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je sopomenka za besedo okviren približen) obseg in specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom izvedbe. Že iz same opredelitve DIIP z omenjeno Uredbo jasno izhaja, da se s tem dokumentom poda zgolj okvirna - približna informacija, med drugim tudi glede časa izvedbe investicije in zato je mogoče ta dokument novelirati in spremeniti oziroma prilagoditi. Iz čisto življenjskih razlogov je nemogoče, da bi katerikoli investitor lahko ob izdelavi kateregakoli dokumenta investicije podal natančen terminski plan izvedbe investicije, saj je v izvedbo določene investicije vključenih veliko faktorjev, zaradi česar je nemogoče podati z enim samim dokumentom terminski plan, ki se ne bi več spreminjal ali prilagajal. Zato okvirni terminski plan (ki ga je zahteval sam upravni organ, ki je v okviru razpisne dokumentacije in zahteve, kaj naj DIIP vsebuje, sam oblikoval tabelo okvirnega terminskega plana, katero je nato tožeča stranka v skladu z zahtevo organa vnesla v DIIP) ne more biti relevanten in zadosten razlog za zavrnitev vloge tožeče stranke in očitek, da ne izpolnjuje pogoja iz točka 7.3. javnega razpisa, še zlasti ne, ker se je z izjavo o strinjanju z razpisnimi pogoji jasno zavezala, da bo vse razpisne pogoje spoštovala. Točka 7.3. javnega razpisa določa kot pogoj, da se investicijski projekt ne sme pričeti pred uvrstitvijo projekta v NRP v državnem proračunu. Tega pogoja ni kršila, saj z investicijskim projektom ni pričela ne ob prijavi na razpis (o tem je priložila tudi ustrezna dokazila, da se investicija še ni pričela izvajati), niti ob vložitvi predmetne tožbe in se tudi ne bi pričela izvajati, dokler ne bi bil investicijski projekt uvrščen v NRP v državnem proračunu, k čemur se je zavezala z izjavo o strinjanju z razpisnimi pogoji (torej gre za izjavo volje, da bo spoštovala zahteve razpisa). Upravni organ je v obrazložitvi sklepa z dne 8. 7. 2009 navedel, da podpisana izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji potrjuje resničnost podatkov ter da drugih obrazložitev, ki bi navedbe v DIIP spreminjale, v prilogah ni. To pa ne drži, saj se s podano izjavo ni zavezala zgolj za resničnost podatkov, pač pa tudi, da sprejema vse pogoje, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji, hkrati je s to izjavo izrecno izjavila, da se projekt pred prijavo na razpis še ni pričel izvajati. Iz navedenega je torej razvidno, da ne drži, kar je zapisano v obrazložitvi sklepa, saj v končni fazi ravno ta obrazec spremeni navedbo glede poteka okvirnega časovnega projekta (terminskega plana), ki ga je tožeča stranka podala v okviru DIIP. Tako ni kršila nobenega izmed pogojev za kandidiranje, ki so bili podani v javnem razpisu ter tako ni mogoče trditi, da je bil pogoj iz točke 7.3. javnega razpisa kršen z okvirnim terminskim planom, navedenim v DIIP, ki je bil skladen s predmetom in namenom razpisa. Glede na to je po njenem mnenju upravni organ nepravilno ugotovil dejansko stanje, da naj ne bi izpolnjevala pogojev za pridobitev sredstev za sofinanciranje športnega objekta na podlagi javnega razpisa ter je s tem posledično kršil tudi pravila postopka. Glede na to sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep z dne 17. 6. 2009 odpravi. V dokazne namene predlaga zaslišanje sebe, vpogled v osnutek DIIP, ki je bil pripravljen v okviru razpisne dokumentacije, po potrebi opravo ogleda predmetnega prostora na naslovu Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Meni, da je bilo dejansko stanje glede vloge tožeče stranke pravilno in popolno ugotovljeno. Pri vrednotenju vloge tožeče stranke za sofinanciranje investicije "..." je strokovna komisija dvakrat, v primarnem postopku in nato tudi v postopku za preveritev utemeljenosti sklepa, ugotovila, da vloga tožeče stranke za sofinanciranje ni izpolnjevala pogoja iz točke 7.3. javnega razpisa, in sicer, da se investicijski projekt ne sme pričeti pred uvrstitvijo projekta v NRP v državnem proračunu. Iz vloge tožeče stranke je namreč na več mestih razvidno, da je tožeča stranka nameravala predmetno investicijo realizirati že v letu 2009, torej še pred uvrstitvijo projekta v NRP v državnem proračunu. Ta namera tožeče stranke je razvidna iz naslednjih dokumentov, ki jih je tožeča stranka posredovala kot prijavo na javni razpis: (1) dopis tožeče stranke z dne 20. 5. 2008 o predložitvi prijave na javni razpis - priloga št. 2, (2) prijavni obrazec - priloga št. 3, (3) DIIP - stran 5, 15 in 16, priloga št. 4. Tudi iz navedb tožeče stranke v njenem zahtevku za preveritev utemeljenosti izpodbijanega sklepa izhaja, da se bo investicija izvedla v letu 2009, saj je tožeča stranka za ta namen v svojem proračunu za leto 2009 že zagotovila proračunska sredstva - priloga št. 5. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je podala izjavo, da se strinja z razpisnimi pogoji, kar po njenem mnenju pomeni, da se je strinjala tudi z razpisnim pogojem, opredeljenim v točki 7.3., da se investicijski projekt ne sme pričeti pred uvrstitvijo projekta v NRP v državnem proračunu. Tožena stranka se s tem ne strinja, saj je v isti izjavi, ki je bila del razpisne dokumentacije, med drugim navedeno tudi to, da posamezni prijavitelj s podpisom izjave izjavlja, da so vse navedbe, ki so podane v vlogi na javni razpis, resnične in ustrezajo dejanskemu stanju - priloga št. 6. Tožeča stranka je tako v več dokumentih, ki jih je posredovala upravnemu organu kot svojo prijavo na javni razpis, navedla, da bo vse dejavnosti glede predmetne investicije opravila v letu 2009 (priloge št. 2, 3 in 4), zato je organ na podlagi teh navedb tožeče stranke in z njene strani podpisane izjave, da so vse navedbe, ki so podane v vlogi na javni razpis, resnične in ustrezajo dejanskemu stanju, sprejel odločitev, da vloga tožeče stranke ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj bo tožeča stranka celotno investicijo realizirala že v letu 2009. V naknadni pripravljalni vlogi tožeča stranka prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Navaja, da je v dopisu z dne 20. 5. 2009 (datum 20. 5. 2008 je napačen) navedeno le, da je imela željo izpeljati projekt "..." v letu 2008, vendar takrat ni prišlo do realizacije tega projekta, leta 2009 pa se je odločila, da bo nadaljevala s projektom. Odločitev nadaljevati s projektom pa ne pomeni tudi začeti s projektom ter pri ne gre avtomatično za kršitev točke 7.3. javnega razpisa. Prvi korak v smeri nadaljevanja s projektom je bila ravno prijava na javni razpis, pri čemer pa je tožeča stranka vzela v zakup, da ne bo smela pričeti s projektom, dokler ne bo uvrščen v NRP v državnem proračunu, če bi pridobila sredstva za sofinanciranje tega projekta na razpisu. Tožeča stranka dalje pojasnjuje, da je imela sredstva v proračunu za leto 2009 zagotovljena, saj v kolikor sredstev za sofinanciranje na podlagi javnega razpisa ne bi dobila, bi sama pričela z investicijo v letu 2009 ter je zato morala sredstva v proračunu za leto 2009 predvideti. Če sredstev ne bi tako predvidela v proračunu in jih tudi ne bi pridobila na podlagi predmetnega javnega razpisa, potem bi bila onemogočena pri izvedbi investicije najmanj do leta 2010. Vendar predvidena namenska sredstva v proračunu ne morejo pomeniti, da tožeča stranka ni izpolnjevala točke 7.3. javnega razpisa. Dejstvo je, da bi tožeča stranka, če ne bi pridobila sredstev za sofinanciranje tega projekta na podlagi predmetnega javnega razpisa, projekt sama izpeljala v letu 2009. Če pa bi na javnem razpisu uspela, je jasno, da je dolžna spoštovati točko 7.3. javnega razpisa, glede na to, da je s prijavo na javni razpis sprejela zavezo, da s tem projektom ne sme pričeti pred uvrstitvijo le-tega v NRP v državnem proračunu. V takem primeru bi sredstva v skladu z Zakonu o javnih financah prenesla v proračun za naslednje leto ob sprejemu le-tega za naslednje leto. Navedeno je tožeča stranka poskušala pojasniti že v zahtevku za preveritev utemeljenosti izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka dalje navaja, da tožena stranka nima nikakršnega dokaza, da je oziroma naj bi tožeča stranka pričela z investicijskim projektom, s katerim se je prijavila na javni razpis, pred uvrstitvijo le-tega v NRP v državnem proračunu; gre zgolj za sklepanje tožene stranke, kaj naj bi po njenem mnenju nameravala, ne pa za gotova dejstva. V nasprotju s tem pa je predložila svoji vlogi dokaze (fotografije in tudi zemljiškoknjižni izpisek, ki sta izkazovala, da ni pričela s projektom), da spoštuje vse razpisne pogoje, tudi pogoje točke 7.3. ter je zato upravičena do sofinanciranja tega investicijskega projekta. Do kršitve predmetne točke javnega razpisa bi lahko, glede na dikcijo javnega razpisa, prišlo v primeru, če bi že izvajala projekt in bi zaprosila za sofinanciranje le-tega ali v kolikor bi dobila s strani tožene stranke pozitivno odločbo glede sofinanciranja tega projekta in bi nato že po odobrenem sofinanciranju pričela s projektom pred uvrstitvijo tega v NRP v državnem proračunu. S tem bi tudi kršila pogodbo, ki bi jo bila dolžna podpisati s toženo stranko v primeru, da bi ji le-ta odobrila sredstva za sofinanciranje. Nič od tega pa tožeča stranka ni storila ter zato ne moremo govoriti o kršitvi točke 7.3.. Tožeča stranka se je s prijavo na javni razpis zavezala sprejeti pravila oziroma pogoje in zahteve javnega razpisa, s tem pa tudi to zahtevo, da s projektom ne sme pričeti pred uvrstitvijo tega projekta v omenjeni načrt. V dokaznem namene predlaga še zaslišanje direktorice občinske uprave.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev vloge, s katero se je tožeča stranka prijavila na javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2010, 2011 in 2012. Upravni organ je vlogo zavrnil iz razloga, ker je iz DIIP v predloženi dokumentaciji ugotovil, da se bo prijavljena investicija izvajala v drugem do četrtem kvartalu leta 2009, s tem pa predmetna investicija ni izpolnila pogoja iz točke 7.3. predmetnega javnega razpisa, ki določa časovno obdobje za izvedbo prijavljene investicije. Tožeča stranka meni, da je odločitev nepravilna in da temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, kajti o tem, da se investicija še ni pričela izvajati, je kot dokazilo predložila fotografije prostora, ki naj bi bil predmet nakupa za kegljišče in s tem predmetnega sofinanciranja ter izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega je razvidno, da tožeča stranka ni lastnik tega prostora, podala pa je tudi izjavo o strinjanju z razpisnimi pogoji, poleg tega pa je DIIP v Uredbi opredeljen kot dokument, ki vsebuje temeljne prvine, ki določajo investicijo, in v katerega okvir spada le približen obseg in specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom izvedbe, ter ga je, ker ob izdelavi investicijskih dokumentov nasploh ni mogoče podati natančnih terminskih planov izvedbe investicije, mogoče novelirati in spremeniti, zaradi česar naj bi na podatke v njem ne bilo mogoče opirati ugotovitve o izvedbi predmetne prijavljene investicije v nasprotju s točko 7.3. javnega razpisa.

Sodišče se s tožečo stranko ne strinja. Med pogoji za sofinanciranje je v točki 7.1. predmetnega javnega razpisa navedeno, da mora investicijski projekt biti skladen s predmetom in namenom razpisa, kar se dokazuje z investicijsko dokumentacijo. Predmet javnega razpisa, opredeljen v točki 3. (uvodni stavek), pa je sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2010, 2011 in 2012, katerih izvajanje se bo pričelo po uvrstitvi projekta v Proračun Republike Slovenije za leto 2010. Glede na to je upravni organ predmet razpisa, podrobneje urejen kot pogoj v točki 7.3. javnega razpisa, da se investicijski projekt ne sme pričeti pred uvrstitvijo projekta v NRP v državnem proračunu, pravilno presojal glede na predloženo investicijsko dokumentacijo. Iz te pa izhaja, in sicer iz DIIP, kot je to pravilno ugotovil upravni organ, da je izvedba investicije predvidena v drugem do četrtem kvartalu 2009, saj iz točke 1.4. Osnovne informacije o investiciji, točka 4. Terminski plan in iz točke 6.6. Terminski plan izvedbe investicije ter Grafičnega prikaza terminskega plana izhaja, da je nakup prostorov planiran za maj - junij 2009, dobava in montaža opreme za julij - september 2009 in predaja investicije v uporabo za oktober 2009; protispisne so ob tem navedbe tožeče stranke v tožbi, da je v DIIP za drugi kvartal 2009 (to je obdobje april – junij) predvidela zgolj izdelavo investicijske dokumentacije, nakup prostorov pa šele za četrti kvartal 2009 (to je obdobje oktober - december). Tožeča stranka se ob tem povsem nelogično in neprepričljivo sklicuje tudi, da je DIIP v smislu Uredbe (Uradni list RS, št. 60/06) dokument, ki podaja zgolj okvirno - približno informacijo o investiciji, in da je tak dokument, ker ob njegovi izdelavi še ni mogoče podati natančne terminske izvedbe investicije, mogoče tudi novelirati, kajti v DIIP za prijavljeni investicijski projekt ..., ki ga je predložila, je izvedba celotne investicije, od začetka do zaključka, planirana za obdobje od maja do oktobra 2009, ko bi se investicija, da bi ustrezala predmetu javnega razpisa, še niti ne mogla začeti (po točki 7.3. javnega razpisa se investicijski projekt ne sme pričeti pred uvrstitvijo v NRP v državnem proračunu, to pa je glede na predmet razpisa državni proračun za leto 2010), DIIP pa je obvezni sestavni del vloge na razpis (tč. 8.7 javnega razpisa), ki glede na to služi izkazovanju pogojev in meril sofinanciranja na javnem razpisu. Upravni organ pa je preizkusil izpolnjevanje spornega pogoja ne le glede na DIIP, kot izhaja iz sklepa z dne 8. 7. 2009, temveč je upošteval tudi ostale dokumente vloge, vendar tudi podatki v le-teh po njegovi oceni niso dajali podlage za drugačen zaključek. S tem se strinja tudi sodišče; da bi tožeča stranka nakup prostorov izvedla v letu 2009, izhaja tudi iz dopisa tožeče stranke - predložitve predmetne prijave na javni razpis - v spisni dokumentaciji, z dne 20. 5. 2009 (ki pa očitno nosi nepravilen datum 20. 5. 2008), v prijavnem obrazcu z dne 20. 5. 2009 (ki je tudi obvezen sestavni del vloge na razpis – tč. 8.1 javnega razpisa) pa je kot datum začetka investicije (tudi) navedeno leto 2009. Na to dokumentacijo (ter na navedbe tožeče stranke v zahtevku za preveritev utemeljenosti prvostopnega sklepa, da so za prijavljeno investicijo zagotovljena proračunska sredstva občine v letu 2009) se eksplicitno sklicuje tožena stranka res šele v odgovoru na tožbo, v obrazložitvi sklepa z dne 8. 7. 2009 je povzeta le pavšalno, vendar sodišče v tem ni ugotovilo kršitev pravil postopka, ki bi mogle vplivati na odločitev v zadevi. Tožeča stranka se je namreč do navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo imela možnost ter se je tudi opredelila v pripravljalni vlogi v predmetnem sodnem postopku. Vendar pa so njene nasprotne navedbe take, da je že pri njihovem logičnem preizkusu mogoče zaključiti, da z njimi ne more izpodbiti ugotovitev organa, da s strani tožeče stranke na razpis predložena dokumentacija izkazuje izvedbo prijavljene investicije v letu 2009 (in sicer DIIP, drugi predloženi dokumenti pa tudi ne drugače), ki so bile podlaga za zavrnitev vloge tožeče stranke za sofinaciranje prijavljene investicije. Navedbe tožeče stranke, da iz dopisa z dne 20. 5. 2009 izhaja zgolj, da se je po neuspelem poskusu realizacije predmetne investicije v letu 2008 odločila nadaljevati s projektom v letu 2009 in da je edina predvidena aktivnost v tej smeri v letu 2009 prijava na javni razpis, ki so že protispisne - iz dopisa eksplicitno namreč izhaja njena namera, da bi v letu 2009 izvedla nakup prostorov, in prav tako njeno pojasnjevanje, da je imela za predmetno investicijo sredstva predvidena v proračunu za leto 2009 za primer, da bi v tem letu investicijo lahko izvedla, če ne bi uspela na predmetnem razpisu, namreč ne predstavljajo navedb, s katerimi bi bilo mogoče ovreči ugotovitve organa, da s strani tožeče stranke na razpis predložena dokumentacija izkazuje, da prijavljena investicija ne ustreza predmetu razpisa, opredeljenemu kot pogoj v tč. 7.3 javnega razpisa oziroma ki bi mogle dajati podlago za zaključek, da naj bi šlo za investicijski projekt, ki bo pričet po uvrstitvi v NRP v državnem proračunu za leto 2010. Tudi kolikor pa se tožeča stranka sklicuje, da je predmetno prijavljeno investicijo glede časa izvedbe opredelila drugače, kot v DIIP, z izjavo o strinjanju z razpisnimi pogoji, s katero se je po njenem mnenju zavezala, da bo investicijo izvajala časovno v skladu s točko 7.3. javnega razpisa, s to navedbo na drugačno presojo sodišča ne more vplivati. Navedena izjava je ena od obveznih sestavin vloge na javni razpis (točka 8.2. javnega razpisa), ki obsega taksativno naštete izjave glede verodostojnosti navedb in dokumentov, zavez prijavitelja, strinjanja glede obveščanja javnosti, možnih kontrol, procesov v razpisnem postopku, glede seznanjenosti s posledicami navedbe napačnih podatkov, zagotovitve sredstev ter o potrditvi, da se projekt pred prijavo na javni razpis še ni pričel izvajati; zato se nanjo ni mogoče sklicevati v smislu, da se z njo izkazuje skladnost predlagane investicije s predmetom in namenom razpisa, kajti navedena dejstva se dokazujejo z investicijsko dokumentacijo (točka 7.1. javnega razpisa). K jasni predstavitvi in vsebinski opredelitvi v vlogi, da izpolnjujejo posamezne pogoje za kandidiranje, pa so bili prijavitelji na javni razpis izrecno usmerjeni tudi z Navodilom prijaviteljem za pripravo vloge kot delom razpisne dokumentacije (tč. III, 1.6.).

Prav tako tožeča stranka ne more uspeti s tožbenimi navedbami, da je s predložitvijo ustreznih dokazil dokazala, da se investicija (v času prijave na razpis) še ni pričela izvajati, kajti ključni razlog za zavrnitev vloge tožeče stranke je neizpolnjen pogoj načrtovanja izvedbe prijavljene investicije v skladu s točko 7.3. razpisa, to je, da se investicijski projekt ne sme pričeti pred uvrstitvijo investicije v NRP v državnem proračunu (za leto 2010), glede na predloženo investicijsko dokumentacijo, ter ne, da bi pričela z investicijo že v času prijave na javni razpis.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče dodaja, da s strani tožeče stranke predlaganih dokazov (razen vpogleda v celotno dokumentacijo upravnega spisa) ni izvedlo, ker je v zadevi moglo odločiti na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja. Dejansko stanje, na katero je oprl odločitev, pa je organ ugotavljal tako, kot določa Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa (Uradni list RS, št. 95/99, 11/06), to je s strokovnim pregledom popolnih vlog ter njihovo oceno na podlagi pogojev in meril razpisne dokumentacije. Ker gre za razpisni postopek, v katerem se glede na navedeno dejansko stanje ugotavlja na podlagi na razpis vloženih vlog prijaviteljev ter ne z izvedbo še drugih dokazov, kot je zaslišanje prič, ogled ipd., izvedbe takih dokazov tudi ni mogoče predlagati v sodnem postopku, v katerem sodišče preizkuša zakonitost odločitev, sprejetih v postopkih javnega razpisa.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.