Jedro

Udeleženec zemljiškoknjižnega postopka je po 4. točki 132. člena ZZK-1 tudi druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Upoštevaje določilo 3. odst. 154. člen ZZK-1, po katerem sodišče sklep o dovolitvi vpisa vroči udeležencem postopka iz 4. točke 132. člena (torej tem, ki zatrjujejo pravni interes) le, če so prijavili udeležbo v postopku, pa je jasno, da bi morala pritožnica svojo udeležbo najprej prijaviti, o tej udeležbi bi sodišče odločilo, nato pa bi ji, če bi izkazala interes, ki ga zakon za udeležbo tretjih zahteva, tudi vročilo sklep, zoper katerega bi lahko nato vložila ugovor. Ker pritožnica tega ni storila, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je njen ugovor zavrglo kot nedovoljen, saj je ugovor pridržan po zakonu zgolj udeležencu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor pritožnice, ki ga je vložila zoper sklep, s katerim je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju po pok. W. F. z dne 13.1.2000, opr. št. „D“ II D 1039/94, vknjižena lastninska pravica na dediče zapustnika, in sicer pri ½ parcele AA k.o. BB in pri 287/1000 parcele CC k.o. BB.

Zoper ta sklep T. d.d. vlaga pritožbo in predlaga, da pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodi ter sklep spremeni tako, da zavrne zemljiškoknjižni predlog ter hkrati dovoli izbris vpisa, ki je bil opravljen. Navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnica za ugovor nima pravnega interesa, nepravilna. Navaja, da je iz dokazil, ki jih je priložila ugovoru, razvidno, da je imela pravico razpolaganja in uporabe na 231/500 parc. št. CC k.o. BB. Ker ta delež ni bil vrnjen zapustniku, ta del tudi ni bil del zapuščine in dedovanja. Iz tega razloga ima pritožnica interes, da se lastninska pravica na tem deležu ne vpiše, saj je ta delež dejansko last pritožnice, nasprotni udeleženci pa bodo z vpisom z njim lahko razpolagali.

Nasprotni udeleženci so na pritožbo odgovorili in predlagajo njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Po 157. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) lahko proti sklepu, ki ga je o vpisu izdal zemljiškoknjižni referent, udeleženci vložijo ugovor, in sicer v roku 8 dni od vročitve sklepa o vpisu. Kdo so udeleženci, ki se jim sklep o vpisu vroči in s tem omogoči vložitev ugovora, pa določa 132. člen ZZK-1 v zvezi z 154. členom istega zakona. Udeleženci postopka so, kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, predlagatelj postopka oziroma organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu (v konkretnem primeru je to Okrajno sodišče v Ljubljani), oseba, v korist katere se vpis predlaga, oziroma v korist, katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti (to so v tem primeru dediči), oseba, v breme katere se vpis opravi po uradni dolžnosti (ker je vpis po sklepu o dedovanju izveden v breme že pokojnega lastnika, tudi v tej vlogi nastopajo dediči), lahko pa je udeleženec tudi druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Upoštevaje določilo 3. odst. 154. člen ZZK-1, po katerem sodišče sklep o dovolitvi vpisa vroči udeležencem postopka iz 4. točke 132. člena ( torej tem, ki zatrjujejo pravni interes) le, če so prijavili udeležbo v postopku, pa je jasno, da bi morala pritožnica svojo udeležbo najprej prijaviti, o tej udeležbi bi sodišče odločilo, nato pa bi ji, če bi izkazala interes, ki ga zakon za udeležbo tretjih zahteva, tudi vročilo sklep, zoper katerega bi lahko nato vložila ugovor, ki bi ga bilo v tem primeru potrebno vsebinsko obravnavati. Ker pritožnica tega ni storila, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je njen ugovor zavrglo kot nedovoljen, saj je ugovor pridržan po zakonu zgolj udeležencu postopka.

Ne glede na že obrazloženo pa pritožbeno sodišče tudi sicer soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da interes pritožnice z vpisom, ki se je izvršil, ne more biti prizadet v takšnem smislu kot ga zahteva zakon. Sodišče je namreč vpis izvršilo pri deležih zapustnika, ki so bili vpisani v zemljiško knjigo (v pravilnost ali nepravilnost listine, ki je bila podlaga za vpis solastninske pravice na zapustnika pa se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati). Ob tem mora pritožbeno sodišče pritožnika opozoriti tudi na to, da s pritožbo zavrženja ugovora, v pogledu vknjižbe lastninske pravice pri parceli AA k.o. BB, sploh ne izpodbija, čeprav se je ugovor nanašal na to nepremičnino, ampak v pritožbi svoj interes utemeljuje z sklicevanjem na svoj solastninski delež pri parceli CC k.o. BB, kar pa je nedovoljena pritožbena novota (ki pa tudi sicer ne izkazuje pravnega interesa pritožnice, saj je v zemljiški knjigi pritožnica pri tej nepremičnini še vedno vpisana in z izpodbijano vknjižbo v ta delež ni nihče posegel).

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj tudi ob uradnem preizkusu ni našlo kršitev, ki jih je dolžno upoštevati po uradni dolžnosti (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1 v zvezi z 2. odstavkom 366. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. člena ZNP).

V skladu z 2. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 je sočasno z zavrnitvijo pritožbe dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Ker nasprotni udeleženci stroškov odgovora na pritožbo niso priglasili, je odločitev v tem delu odpadla.