Jedro

Procesno gledano je postopek izdaje evropskega plačilnega naloga primerljiv s postopkom, ki se začne v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki se na podlagi ugovora dolžnika nato nadaljuje v rednem postopku po določbah ZPP, zaradi česar je po oceni pritožbenega sodišča potrebno nadaljevanje postopka (po ugovoru) v obeh postopkih voditi enako.

Sodna praksa je že zavzela stališče, da je institut zamudne sodbe, glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati, uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo, ne pa tudi v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu.

Toženka je zoper izdani evropski plačilni nalog vložila pravočasen ugovor, s čemer je aktivno nasprotovala zahtevku. Takšna njena procesna aktivnost je po oceni pritožbenega sodišča privedla do vzpostavitve kontradiktornega postopka, v okviru katerega pa izdaja zamudne sodbe (več) ni dopustna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, zamudna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno zamudno sodbo razsodilo, da ostane evropski plačilni nalog Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Plg 9/2016-3 z dne 16. 5. 2016 v celoti v veljavi, tako da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnici) plačati glavnico v višini 176.312,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 20. 4. 2016 do plačila in stroške postopka izdaje evropskega plačilnega naloga v višini 1.886,62 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka). Hkrati je toženki naložilo še povrnitev pravdnih stroškov tožnice v višini 2.486,10 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje toženka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Primarno navaja, da je po svojem madžarskem pooblaščencu zoper evropski plačilni nalog pravočasno vložila ugovor, s katerim je plačilnemu nalogu nasprotovala tako po temelju kot po višini. Nadalje meni, da ji dopolnitev tožbe ni bila vročena pravilno, zaradi česar je bila kršena njena pravica do izjave v postopku in načelo kontradiktornosti. Trdi, da je prevzem pisanja zavrnila, ker je šlo za dokumentacijo v slovenskem jeziku, ki ga ne razume, in v tej zvezi predlaga izvedbo dokazov. Hkrati meni, da je bila vročitev nepravilna tudi iz razloga, ker vloga ni bila vročena njenemu pooblaščencu v skladu z določbo 137. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Nazadnje še izpostavlja, da je bilo ravnanje sodišča napačno tudi iz razloga, ker je s sklepom pozvalo toženko, naj imenuje pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, nato pa ga, glede na to, da tega ni storila toženka, ni samo s sklepom imenovalo, pa bi to moralo storiti. Če bi ga imenovalo, bi moralo njemu vročiti sporno vlogo in toženki na ta način omogočiti pravico do izjave v postopku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo pritožbene navedbe zavrača kot neutemeljene in pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Zavzema se za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe ter zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zamudne sodbe v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje storilo v nadaljevanju obrazloženo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe.

6. Kot izhaja iz podatkov spisa, je tožnica kot upnica z vlogo z dne 23. 4. 2016 zahtevala izdajo evropskega plačilnega naloga. Sodišče prve stopnje ga je izdalo dne 16. 5. 2016. Zoper slednjega je toženka po pooblaščencu, odvetniku dr. N.A., vložila pravočasen ugovor, zaradi česar se postopek nadaljuje v skladu s pravili običajnega civilnega postopka (17. člen Uredbe ES št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog). Ob upoštevanju dejstva, da vloga za izdajo evropskega plačilnega naloga ne vsebuje vsega, kar je v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP potrebno, da se lahko obravnava, je sodišče prve stopnje tožnico s sklepom z dne 26. 10. 2016 pozvalo na dopolnitev tožbe z navedbo dejstev, na katera opira zahtevek in predložitev ustreznih dokazov. Tožnica je pozivu sledila z vložitvijo prve pripravljalne vloge (dopolnitve tožbe), ki jo je sodišče prve stopnje poslalo toženki v odgovor s pozivom, naj na tožbo odgovori in s pravnim poukom glede posledic nevložitve oz. nepravočasne vložitve odgovora. Ker toženka v danem roku odgovora ni podala, je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, ker je presodilo, da so za njeno izdajo izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP.

7. Sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če toženka v danem roku ne odgovori na tožbo in če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana (318. člen ZPP).

8. Pritožbeno sodišče primarno meni, da je procesno gledano postopek izdaje evropskega plačilnega naloga primerljiv s postopkom, ki se začne v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki se na podlagi ugovora dolžnika nato nadaljuje v rednem postopku po določbah ZPP, zaradi česar je po oceni pritožbenega sodišča potrebno nadaljevanje postopka (po ugovoru) v obeh postopkih voditi enako.

9. Sodna praksa1 je že zavzela stališče, da je institut zamudne sodbe, glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati, uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo, ne pa tudi v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu. Zamudna sodba namreč temelji na domnevi, da toženka, v posledici njene pasivnosti v postopku, v celoti priznava tožbene trditve (načelo afirmativne litiskontestacije). Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je namreč dejstvo, da toženka na tožbo ne odgovori.

10. Pritožba utemeljeno izpostavlja dejstvo, da je toženka zoper izdani evropski plačilni nalog vložila pravočasen ugovor, s čemer je aktivno nasprotovala zahtevku. Takšna njena procesna aktivnost je po oceni pritožbenega sodišča privedla do vzpostavitve kontradiktornega postopka, v okviru katerega pa izdaja zamudne sodbe (več) ni dopustna. Zaradi navedenega sodišče prve stopnje procesne (ne)aktivnosti toženke oz. njene nepravočasne aktivnosti (odgovor na dopolnitev tožbe je vložila šele dne 23. 3. 2017), ne bi smelo presojati v "luči" določb 318. člena ZPP.

11. Ne glede na doslej povedano, torej tudi v primeru, če bi bila izdaja zamudne sodbe v primerih, kot je obravnavani, možna, pa temu ni tako, pritožbeno sodišče meni, da v konkretnem primeru za njeno izdajo nadalje ni izpolnjen pogoj pravilne vročitve (dopolnitve) tožbe v odgovor. Kot je razvidno iz potrdila o vročitvi pisanj (list. št. 44 spisa) in iz 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, je bilo pisanje vročeno osebi H.R.K.. Pritožba utemeljeno izpostavlja dejstvo, da je imela toženka (že takrat) v postopku pooblaščenca (odvetnika dr. N.A.), po katerem je vložila ugovor zoper plačilni nalog, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje dopolnitev tožbe v skladu z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP vročiti njemu. Ker tega ni storilo, vročitev ni bila opravljena pravilno.

12. Glede na obrazloženo v predmetni zadevi niso (bili) izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je s tem, ko jo je izdalo, storilo bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, zamudno sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo slednjemu v novo sojenje. Ugotovljene kršitve, glede na njeno naravo, namreč ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 tako: sklep VSM I Cpg 86/2015 z dne 5. 3. 2015 in sodba VSL I Cpg 758/2011 z dne 25. 9. 2012.