Jedro

Med pravdnima strankama so bile dogovorjene zamudne obresti v višini, ki več kot 50 % presegajo predpisano obrestno mero zamudnih obresti. Upoštevajoč 377. člen OZ zato velja, da je tak dogovor o obrestih šteti za oderuško pogodbo. Ima pa upnik možnost, da takšno domnevo izpodbije, česar pa v postopku ni zmogel. Tožnik je družbi F. nakazal znesek 10.000,00 EUR po sklenjeni posojilni pogodbi. Dejstvo, da je družba F. sprejela izpolnitev, kaže, da je s konkludentnim ravnanjem izrazila svojo poslovno voljo, da sklenjeno pogodbo odobri. Obveznost izbrisane družbe je tako veljavno nastala tudi v primeru, če bi se trditev tožene stranke, da za podpis posojilne pogodbe ni imel pooblastila, izkazala za resnično.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje pod 5. točko izreka razveljavi.

V preostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (to je v 2. točki izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu (to je 1. in 3. točki izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo, da plača tožeči stranki znesek 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2007 po 17,25 % obrestni meri, od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2008 po 18 % obrestni meri, od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2009 po 15,75 % obrestni meri, od 1. 7. 2009 do 30. 6. 2011 po 13,50 % obrestni meri, od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2011 po 13,88 % obrestni meri, od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 po 13,50 % obrestni meri, od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013 po 13,13 % obrestni meri in od 1. 7 .2013 do plačila po 12,75 % obrestni meri (1. točka izreka). Zahtevek je v delu, ki presega znesek 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrnilo (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi povračilo stroškov - tožeči stranki je dolžna plačati 1.335,04 EUR s pripadki (3. točka izreka). Začasni zastopnici je (s sklepom) priznalo stroške v višini 1.143,75 EUR in tožeči stranki naložilo, da ta znesek plača na račun sodišča v roku 15-tih dni (4. in 5. točka izreka).

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper odločitev pod 2. in 5. točko izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Opozarja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 2938/2010 z dne 15. 11. 2011 oproščen plačila stroškov sodnega postopka. Sem sodi tudi nagrada začasnemu zastopniku, ki bo izplačana iz sredstev brezplačne pravne pomoči. Neutemeljen je zaključek, da tožeča stranka ni dokazala, da v spornem primeru ni šlo za dogovor o oderuških obrestih oziroma, da ji ni uspelo izpodbiti domneve o oderuštvu. Svoje navedbe ocenjuje kot zadostne ter v nadaljevanju opozarja na svojo izpovedbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugodi tudi preostalemu delu zahtevka ter razveljavi 5. točko izreka sodbe (pravilno sklepa – op. pritožbenega sodišča) oziroma, da izpodbijani del sodbe razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper tisti del sodbe, s katerim je sodišče delno ugodilo tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov. Opozarja, da je že v odgovoru na tožbo navedla, da toženec v spornem času ni imel pooblastila za podpis posojilne pogodbe in nobenega vpliva na poslovanje družbe. Izpovedbi toženca o tem ni verjeti, tožene stranke pa sodišče ni zaslišalo. Meni, da bi morala tožeča stranka najprej poskusiti izterjati posojena sredstva od samega pravnega subjekta. Dokazil o tem tožeča stranka ni predložila.

4. Pravdni stranki na pritožbi odgovora nista podali.

5. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, pritožba tožene stranke pa je neutemeljena.

Glede pritožbe tožeče stranke

6. Tožnik je bil z odločbo Bpp 2938/2010 z dne 15. 11. 2011 (priloga A9) med drugim oproščen tudi plačila stroškov sodnega postopka, razen plačila sodnih taks. 26. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) med te stroške (primeroma) uvršča (med drugim) stroške za izvedence, priče, tolmače, vročevalce, prevode, stroške zunanjega poslovanja sodišča ter druge upravičene stroške, pa tudi pologe varščin za stroške oziroma stroške izvedbe postopka (predujmi).

7. Pritožnik utemeljeno opozarja, da glede na zgoraj primeroma naštete stroške, tudi stroški začasnega zastopnika predstavljajo strošek postopka, katerega plačila je tožnik z izdano odločbo oproščen. Je primerljiv s stroškom, ki nastane s postavitvijo izvedenca oziroma gre za strošek izvedbe postopka. Tožniku zato zneska, ki ga je sodišče prve stopnje priznalo začasni zastopnici, ni potrebno plačati, saj bo ta krit iz sredstev proračuna (šesti odstavek 26. člena v zvezi s 44. členom ZBPP).

8. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje v 5. točki izreka razveljavilo.

9. Da so bile med pravdnima strankama dogovorjene zamudne obresti v višini, ki več kot 50 % presegajo predpisano obrestno mero zamudnih obresti, v pritožbenem postopku ni izpodbijano. Upoštevajoč 377. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zato velja, da je tak dogovor o obrestih šteti za oderuško pogodbo. Ima pa upnik možnost, da takšno domnevo izpodbije.

10. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi moral tožnik v zvezi s tem trditi in dokazati, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.

11. Tega bremena tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni zmogel. Zgolj navedba, da je bil toženec tisti, ki je predlagal višino dogovorjenih obresti z zagotovilom, da jih bo plačal ter predlog, da mu bo poleg glavnice ob zapadlosti vrnil še 4.000,00 EUR iz naslova obresti, tako ne predstavlja zadostne trditvene podlage za presojo v smislu 1. odstavka 377. člena OZ, to je presojo, da ne obstoji bodisi objektivni (očitna nesorazmernost med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo), bodisi subjektivni element oderuštva (da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti).

12. Ker izvedba dokazov ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev, je pritožbeno opozarjanje, kaj je tožnik v zvezi s tem ob svojem zaslišanju izpovedal, nerelevantno.

13. Zaključek sodišča prve stopnje, da je pogodbeno določilo o višini obrestne mere v delu, v katerem višina obresti presega predpisano obrestno mero zamudnih obresti povečano za polovico, nično, je tako pravilen, pravilna pa je posledično tudi odločitev, s katero je sodišče ta del tožbenega zahtevka zavrnilo.

14. Glede na obrazloženo je pritožba tožnika v tem delu neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Glede pritožbe tožene stranke

15. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je imela tožena stranka v času od 25. 10. 2007 do izbrisa družbe F. d. o. o. iz sodnega registra (to je do dne 17. 12. 2009), položaj edinega družbenika. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je položaj edinega družbenika dal tožencu tudi položaj aktivnega družbenika v smislu sedmega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

16. Po 7. odstavku 442. člena ZPPPIPP je aktivni družbenik oseba: 1. ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in 2. ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanja tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka na podlagi: - uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali - kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora.

Po osmem odstavku istega določila pa velja, če družbenik ne dokaže drugače, da je predpostavka iz 2. točke sedmega odstavka tega člena izpolnjena, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 % vseh glasovalnih pravic.

17. Toženec je v zadnjih dveh letih pred izbrisom družbe položaj družbenika imel. Ker je bil edini družbenik, na podlagi 8. odstavka 442. člena ZFPPIPP velja, da je izpolnjena tudi predpostavka po 2. točki - da je torej imel možnost vplivati na upravljanje in poslovanje družbe. V postopku pred sodiščem prve stopnje česa drugega ni dokazal. Zgolj s pavšalno trditvijo, da vpliva ni imel, tudi v pritožbenem postopku zato ne more uspeti.

18. Toženec v pritožbi vztraja tudi pri trditvi, da za podpis posojilne pogodbe ni imel pooblastila. Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da se toženec s takšno trditvijo v nobenem primeru ne bi mogel razbremeniti svoje odgovornosti (1), vendar pa je odločitev v konkretnem primeru, čeprav iz deloma drugačnih razlogov, kljub temu pravilna.

19. Pogodba, ki jo sklene pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega le, če jo ta pozneje odobri (prvi odstavek 73. člena OZ). Odobritev pravnega posla pa zastopani lahko poda izrecno ali s konkludentnimi ravnanji (prvi odstavek 18. člena OZ). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo, da je tožnik družbi F. d. o. o. znesek 10.000,00 EUR po sklenjeni posojilni pogodbi dejansko nakazal. O tem je predložil tudi plačilni nalog (priloga A2). Dejstvo, da je družba F. d. o. o. sprejela izpolnitev, kaže, da je s konkludentnim ravnanjem izrazila svojo poslovno voljo, da sklenjeno pogodbo odobri. Obveznost izbrisane družbe je tako veljavno nastala tudi v primeru, če bi se trditev tožene stranke, da za podpis posojilne pogodbe ni imel pooblastila, izkazala za resnično.

20. Pritožbeno sodišče dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je posojilno pogodbo podpisal toženec (in ne druga oseba), sprejema kot pravilno, saj je o tem prepričljivo izpovedal tožnik. Ne glede na to pa pojasnjuje, da to dejstvo, ob tem, kar je bilo obrazloženo v prejšnji točki, ni relevantno.

21. Ker je torej obveznost družbe ob njenem izbrisu obstajala, zanjo toženec kot aktivni družbenik tudi odgovarja.

22. Ali je tožnik svojo terjatev poskusil uveljaviti najprej zoper družbo ali ne, na odgovornost aktivnega družbenika ne vpliva. Tak pogoj iz že citiranega 442. člena ZFPPIPP ne izhaja.

23. Pritožba tožene stranke je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev na katere je v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

24. Tožeča stranka je s svojo pritožbo uspela zgolj v pogledu odločitve o plačilu stroškov začasne zastopnice, torej minimalno, tožena stranka pa je je bila v celoti neuspešna. Upoštevajoč 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP zato do povračila pritožbenih stroškov nista upravičeni.

(1) Toženec kot aktivni družbenik odgovarja zgolj za ob prenehanju družbe obstoječe obveznosti. Če bi se ugotovilo, da obveznost za družbo ni nastala, tudi toženec kot aktivni družbenik za takšno obveznost ne bi odgovarjal.