12. 1. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A., Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 347/2004 z dne 9. 12. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Ks 219/2004 z dne 18. 11. 2004 in sklepom istega sodišča št. Kpd 375/2004 z dne 16. 11. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom v postopku izročitve pritožnika odredil pripor na podlagi tretjega odstavka 524. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP) iz razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Zunajobravnavni senat je pritožbo pritožnikovega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno. Vrhovno sodišče je s sodbo zavrnilo zahtevo njegovega zagovornika za varstvo zakonitosti.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 19., 20., 21., 22., 27., 28., 29., 32. in 34. člena Ustave. Sodišče naj bi v postopku zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožnik navaja, da pripor v nobenem primeru ne bi smel trajati več kot štirideset dni, kar naj bi bil absolutno določen rok, po izteku katerega je treba pripor odpraviti. Sklep o priporu naj bi bil izdan brez pravne podlage, v nasprotju s 16. členom Evropske konvencije o izročitvi (Uradni list RS, št. 79/94, MP, št. 22/94 – v nadaljevanju EKI) ter ob uporabi določb ZKP, ki naj bi bile izrecno izključene. V sklepu naj ne bi bilo odrejeno, koliko časa traja pripor. Priporni razlog begosumnosti po mnenju pritožnika ne obstaja. Pritožnik zatrjuje, da v postopku izdaje sklepa ni bil zaslišan, prav tako naj mu ne bi bilo omogočeno, da bi se izjavil glede zbranega procesnega gradiva.

3.Ustavno sodišče je vpogledalo spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Kpd 375/2004.

B.

4.Kolikor se očitki pritožnika nanašajo na nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter na uporabo prava, mu je treba pojasniti, da to ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v kazenskem postopku. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Veljavnost izpodbijanih pripornih odločb je v času vložitve ustavne pritožbe že potekla. Pritožnik je bil izročen pristojnim organom Republike V. Ustavno sodišče praviloma šteje, da v tem primeru ni izkazan pravni interes za odločanje Ustavnega sodišča. Drugačno stališče je Ustavno sodišče sprejelo glede uveljavljanja pravice do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave v zadevi št. Up-315/00 (odločba z dne 3. 7. 2003, Uradni list RS, št. 70/03).

6.Po določbi drugega odstavka 19. člena Ustave se nikomur ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Po določbi prvega odstavka 20. člena Ustave se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Pripor je torej mogoče odrediti le ob izpolnjenih pogojih, ki jih določata Ustava in zakon. Po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP se sme pripor odrediti, če se oseba skriva, če ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti ali če so druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi pobegnila.

7.Zoper pritožnika je bil v ekstradicijskem postopku odrejen začasen pripor na podlagi tretjega odstavka 524. člena ZKP. Za odreditev pripora morajo biti v tem primeru izpolnjeni pogoji, ki jih določata Ustava in ZKP.

8.Ustavno sodišče je v svojih odločbah in sklepih, s katerimi je odločalo o ustavnih pritožbah, do zdaj že večkrat opredelilo merila, po katerih so sodišča dolžna presojati obstoj utemeljenega suma in pripornega razloga begosumnosti, da zadostijo zahtevam Ustave in zakona. Ustavno sodišče se v celoti sklicuje na merila, opredeljena v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-185/95 z dne 24. 10. 1996 (OdlUS V, 186).

9.Glede na tako opredeljena merila presoje Ustavno sodišče ugotavlja, da z izpodbijanimi odločbami očitno ni bil kršen prvi odstavek 20. člena Ustave, s tem pa tudi ne kršena pritožnikova ustavna pravica do osebne svobode iz 19. člena Ustave. Iz obrazložitve izpodbijanih odločb je razvidno, da so preiskovalni sodnik in zunajobravnavni senat v sklepih ter Vrhovno sodišče v sodbi ugotovili, da obstoji utemeljen sum, navedli in obrazložili pa so tudi konkretne okoliščine, iz katerih so sklepali na obstoj pripornega razloga begosumnosti. Očitno napako v sklepu glede navedbe pravne podlage je popravil preiskovalni sodnik, Vrhovno sodišče pa je v sodbi pravno podlago tudi razumno pojasnilo.

10.Po določbi prve in tretje alineje 29. člena Ustave mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljena tudi pravica, da ima primeren čas in možnosti za pripravo obrambe, ter da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Pritožnik naj ne bi bil zaslišan in naj mu ne bi bilo omogočeno izjasniti se o zbranem procesnem gradivu. Iz vpogleda v spis je razvidno, da je bil pritožnik v postopku zaslišan. Glede na navedeno že iz tega razloga očitno ne gre za kršitev pravic iz prve in tretje alineje 29. člena Ustave.

11.Pritožnik očitkov, da so mu bile kršene pravice iz 21., 27., 28., 32. in 34. člena Ustave, ni utemeljil, zato Ustavno sodišče morebitnih kršitev ni moglo preizkusiti.

12.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

13.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer