Jedro

Po utrjenem stališču sodne prakse se z začasno odredbo uredi položaj, kadar so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje.

Sodišče se resda ni izrecno izreklo o listinah, ki jih je predlagateljica priložila predlogu, niti ni pridobilo policijskih spisov. Ker pa je po pridobitvi mnenja CSD lahko dovolj zanesljivo ocenilo, da iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe ne izhaja verjetnost, da bi bil razvoj otrok zaradi očetovih ravnanj ogrožen v taki meri, da bi to narekovalo takojšnjo prepoved stikov oziroma njihovo omejitev na minimalen čas in pod nadzorom CSD, zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo (1) primarni predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri se nasprotnemu udeležencu prepove izvrševanje stikov z mladoletnimi otroki udeležencev, in (2) njen podredni predlog za izvajanje stikov med nasprotnim udeležencem in otroki pod nadzorom centra za socialno delo v skladu z dogovorom, največ pa eno uro tedensko.

2. Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da začasni odredbi ugodi, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Meni, da je koristi otrok mogoče zavarovati le z odvzemom stikov oziroma s predlagano omejitvijo stikov. Sodišče se ni opredelilo do dokazov, ki jih je predložila predlagateljica in za katere je navedlo, da jih je prebralo. Zaradi tega je podana bistvena kršitev določb postopka.

V predlogu je izpostavila več škodljivih ravnanj nasprotnega udeleženca za korist otrok, in sicer da v času stikov večino časa poseda po lokalih ali se zabava s prijatelji, da so otroci v času stikov izpostavljeni alkoholu, da nasprotni udeleženec z njimi manipulira in jih ščuva proti njenemu novemu partnerju, da jih vozi v vinjenem stanju, da jim ne zagotavlja primerne prehrane, da so po stikih vedno izrazito razdraženi in traja do nekaj dni, da se pričnejo normalno družinsko obnašati, ter da njej in njenemu partnerju pošilja elektronska sporočila z neprimerno vsebino, v katerih je besednjak, ki ga uporabljajo tudi otroci po koncu stikov.

Mnenje Centra za socialno delo je izdelano izrazito nestrokovno in ne more odražati resničnih dejstev. Pogovor z otroki je bil opravljen pred nasprotnim udeležencem, ko so bili na stiku z njim. Mnenje se ne opredeli do težav nasprotnega udeleženca z alkoholom. V mnenju v zvezi z obiskom na materinem domu izpostavlja le odklonilen odnos najstarejšega otroka, ne opredeli pa se glede ostalih otrok. Navedba, da je mati okupirana z intrapsihičnimi vsebinami, ni obrazložena. Tedaj je bila v zadnjem mesecu nosečnosti, obenem pa je bil še vrhunec poletja. Iz mnenja ne izhaja izobrazba delavk, ki so ga pripravile. V mnenju je navedeno le, da so neustrezna ravnanja prisotna tako pri materi kot pri očetu, ni pa navedeno, katera ravnanja so to.

Sodišče se ni opredelilo do podatkov v pravdnem in nepravdnem spisu, niti ni pridobilo policijskih spisov. Jasno je, da je nasprotni udeleženec manipulativno prepričeval otroke, da so si morali izmišljevati negativne stvari o sedanjem pritožničinem partnerju. Še vedno manipulira z otroki – po koncu stika otroci ne smejo objeti in pozdraviti materinega partnerja, ne smejo mu pustiti, da bi jim zvečer bral pravljice. Izrablja otroke, da bi prek njih uničil odnose v novi družini pritožnice.

Odločitev o podredno postavljenem predlogu ni obrazložena. V primeru stikov pod nadzorom bi ti potekali, hkrati pa ne bi bilo na voljo alkohola in bi bilo onemogočeno toženčevo manipuliranje z otroki.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Pravice do stikov ni mogoče omejiti, ne da bi bilo zanesljivo in konkretno ugotovljeno, da so stiki otroku v škodo. S pošiljanjem telefonskih sporočil predlagateljici in njenemu partnerju je v aprilu 2019 prenehal. Neizkazane so navedbe o vožnji otrok pod vplivom alkohola in posedanju po lokalih med stiki. Odnos otrok do vsakega od staršev je center za socialno delo ugotovil na enak način. Izvedenka je menila, da so otrokom v korist čim obsežnejši stiki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Udeleženca sta se s sodno poravnavo, sklenjeno 17. 8. 2018, dogovorila, da se njuni štirje mladoletni otroci, stari med štiri in enajst let, zaupajo v varstvo in vzgojo materi in da ima oče z njimi stike vsak drugi vikend od petka popoldan do ponedeljka zjutraj in vsak drugi teden od ponedeljka popoldan do petka zjutraj.1 Enajst mesecev kasneje je mati vložila predlog za prepoved stikov in predlagala izdajo začasne odredbe, naj se očetu prepovedo stiki z otroki, podredno pa, naj potekajo eno uro tedensko pod nadzorom centra za socialno delo.

6. Odločitev o zavrnitvi predlagane začasne odredbe temelji na ugotovitvi, da ni verjetno izkazano, da bi bili otroci ogroženi zaradi stikov z nasprotnim udeležencem. Ugotovitev temelji na mnenju centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da imajo otroci pozitiven odnos do očeta, so nanj navezani in izražajo željo po stikih z njim. Njihov nadaljnji razvoj je ogrožen, vendar ne zaradi stikov z očetom, marveč zato, ker jih starša intenzivno vpletata v svoj zelo konflikten partnerski odnos in jim prenašata številna izrazito negativna sporočila o drugem staršu. Sodišče je ocenilo, da bi predlagana odvzem stikov oziroma njihova omejitev na eno uro tedensko pod nadzorom centra za socialno delo pomenila prehud poseg v pravico otrok do rednih in kontinuiranih stikov s staršem, s katerim ne živijo.

7. Po 161. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Po drugem odstavku 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo zaradi ravnanj staršev utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju. Po utrjenem stališču v sodni praksi se z začasno odredbo uredi položaj v družini, kadar so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj.2

8. Čeprav mora biti postopek za izdajo začasne odredbe hiter, terja, da se sodišče opredeli do navedb v predlogu in predlaganih dokazov. Predlagateljica je v zvezi z navedbami v predlogu za odvzem pravice do stikov podala več dokaznih predlogov, po podaji navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe pa med dokazi navedla "kot doslej". Predlogu je priložila sodno poravnavo, s katero sta se udeleženca dogovorila o vprašanjih, povezanih z otroki po razvezi njune zakonske zaveze, sklep o prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca predlagateljici, zapisnik sestanka multidisciplinarnega tima z dne 6. 3. 2018, dopis predlagateljice centru za socialno delo z dne 21. 6. 2019 in telefonska sporočila nasprotnega udeleženca predlagateljici, poslana med februarjem 2018 in aprilom 2019. 9. Sodišče je v dokaznem postopku prebralo listine, ki sta jih udeleženca predložila k predlogu za izdajo začasne odredbe in odgovoru nanj, in pridobilo mnenje centra za socialno delo, ki družino že dlje časa obravnava.

10. Sodišče se resda ni izrecno izreklo o listinah, ki jih je predlagateljica priložila predlogu, niti ni pridobilo policijskih spisov. Ker pa je po pridobitvi mnenja centra za socialno delo lahko dovolj zanesljivo ocenilo, da iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe ne izhaja verjetnost, da bi bil razvoj otrok zaradi očetovih ravnanj ogrožen v taki meri, da bi to narekovalo takojšnjo prepoved stikov oziroma njihovo omejitev na minimalen čas in pod nadzorom centra za socialno delo, zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana.

11. Neutemeljeni so očitki, da je mnenje tako pomanjkljivo, da se sodišče nanj ne bi smelo opreti. Iz mnenja centra za socialno delo izhaja, da je družino spremljal tudi med postopkom odločanja o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, ki se je začel v marcu 2017 in se v avgustu 2018 zaključil s sklenitvijo sodne poravnave. Pred izdelavo mnenja so strokovni delavci centra opravili obisk na domu vsakega od staršev. Mnenju so priložena poročila iz vrtca in šole, ki jih obiskujejo otroci.

12. Ugotovitev v mnenju, da so otroci navezani na očeta, ne temelji le na tem, kar so otroci povedali ob obisku strokovne delavke centra za socialno delo na očetovem domu, ampak tudi na poročilih vzgojiteljic ter učiteljic otrok in šolskih svetovalnih delavk. Tem predlagateljica ne oporeka verodostojnosti. Ker obstoju pristne vezi med otroki in materjo nihče ne nasprotuje, za odločitev niso pomembne pritožbene navedbe v zvezi z neustreznostjo ugotovitev v mnenju o njihovem odnosu. Neutemeljen je tudi očitek, da v mnenju ni navedeno, katera neustrezna ravnanja so prisotna pri materi in pri očetu. Iz mnenja jasno izhaja, da starša še nista zmogla preseči konfliktnega odnosa med njima, da s temi konflikti obremenjujeta otroke in da še nista sposobna prevzeti svojega deleža odgovornosti za stiske in težave, ki se odražajo pri otrocih, v največji meri pa ta čas pri starejšem sinu, ki ga kot najstarejšega otroka v največji meri obremenjujeta vsak s svojimi pogledi na drugega starša. 13. Mnenje daje dovolj opore za sklep, da razlogi za stisko, ki se potrditvah v predlogu za izdajo začasne odredbe odraža pri otrocih po vrnitvi stikov z očetom, niso izključno v sferi nasprotnega udeleženca, ampak je bolj verjetno, da izvirajo iz sprememb v družinskem okolju, ki so jih doživeli v zadnjih treh letih in pri sprejemanju katerih ter privajanju nanje jim nobeden od staršev ne zmore nuditi nujno potrebne podpore.

14. Podlage za drugačno odločitev ne dajejo niti pritožbene navedbe o neupoštevanju navedb v zvezi s težavami nasprotnega udeleženca z alkoholom in o neustrezni prehrani, ko so otroci pri očetu. Predlagateljica ni izkazala, da bi bil odnos nasprotnega udeleženca do alkohola drugačen kot v obdobju pred sklenitvijo sodne poravnave, s katero sta se starša dogovorila o obsegu stikov. Vse te navedbe bodo predmet odločanja o glavni stvari, ne izkazujejo pa tolikšne ogroženosti otrok z očetove strani, da bi bilo kljub pozitivnemu odnosu otrok do očeta treba stike ukiniti oziroma jih omejiti na minimum.

15. Neutemeljen je tudi očitek, da se sodišče ni opredelilo do podredno postavljenega predloga za omejitev stikov na eno uro tedensko pod nadzorom centra za socialno delo. V obrazložitvi je hkrati odgovorilo na oba predlagateljičina predloga.3 Kot je bilo obrazloženo že zgoraj, pa pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma niti o zadostnosti razlogov za zavrnitev podredno postavljenega predloga.

16. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17. Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.

1 Dogovorila sta se tudi o stikih med počitnicami in prazniki in o plačilu preživnine. 2 Tako odločbi US RS Up-232/99 in Up-410/01 ter sklep VSL IV Cp 1106/2018, IV Cp 1740/2018 ter IV Cp 1760/2018 in številni drugi. 3 To izrecno izhaja iz 6. točke in iz 11. točke obrazložitve.