Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo zajeti sklep o dovolitvi obnove postopka v sodbo o glavni stvari in ga po določbi prvega odstavka 331. člena ZPP tudi obrazložiti, da bi se tožeča stranka zoper njega lahko pritožila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po dopustitvi obnove pravdnega postopka znova obravnavalo pravdno zadevo in z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, da sta ji toženi stranki dolžni solidarno plačati 23.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 10. 2007 do plačila. Prav tako je zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek, da sta toženi stranki dolžni plačati tožeči stranki 6.000,00 EUR in zakonske zamudne obresti, ki tečejo od vsakokratnega mesečnega zneska 300,00 EUR, od zapadlosti do plačila, začenši z zapadlostjo prvega zneska 29. 11. 2007. Tožeči stranki je naložilo povrniti prvotoženi stranki 2.087,42 EUR, drugotoženi stranki pa 1.381,65 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je sodišče izdalo novo sodbo potem, ko je na predlog prvotožene stranke za obnovo pravdnega postopka razveljavilo prejšnji sodbi sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča, ne da bi obrazložilo razloge za to. O predlogu za obnovo je sprejelo neobrazloženi sklep na obravnavi 17. 12. 2013 in takoj začelo z obravnavanjem glavne stvari. Izpodbijana sodba ne vsebuje sklepa o obnovi in ne razlogov za obnovo, zato se tožeča stranka z njimi ni mogla seznaniti in se jim upreti. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do njenih ugovorov zoper predlog za obnovo. Še vedno meni, da bi morebitne razloge iz drugega odstavka 395. člena ZPP tožena stranka lahko uveljavljala že v prejšnjem postopku. Že takrat je bilo znano, da osebni avto tožeči stranki ni bil odvzet, pač pa le zasežen za potrebe kazenskega postopka. Tožeča stranka je predlagala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po tožbenem zahtevku tožeče stranke je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 1336/2007 z dne 3. 7. 2008, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1941/2008 z dne 20. 1. 2009. S sedaj izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo o isti stvari. Pred tem je na naroku 17. 12. 2013 predlogu prvotožene stranke za obnovo pravdnega postopka ugodilo in prej navedeni sodbi razveljavilo, nato pa takoj obravnavalo glavno stvar.

5. Po določbi četrtega odstavka 400. člena ZPP zoper sklep, s katerim se dovoli obnova postopka (po drugem odstavku 400. člena ZPP je to odločitev o dovolitvi obnove postopka in o razveljavitvi odločbe iz prejšnjega postopka) ni posebne pritožbe, če je predsednik senata odločil, da se takoj začne obravnavanje glavne stvari. V takem primeru se po petem odstavku 400. člena ZPP sklep, s katerim se dovoljuje obnova postopka in razveljavlja odločba, izdana v prejšnjem postopku, vzame v odločbo o glavni stvari. Sodišče prve stopnje bi moralo zajeti sklep o dovolitvi obnove postopka v sodbo o glavni stvari in ga po določbi prvega odstavka 331. člena ZPP tudi obrazložiti, da bi se tožeča stranka zoper njega lahko pritožila. V izpodbijani sodbi ni sklepa o dovolitvi obnove postopka, prav tako pa ne razlogov za dovolitev obnove.

6. Razlogi za obnovo (vlagatelj, pravočasnost, obnovitveni razlogi) niso obrazloženi, zato ima pritožba prav, da odločitve ni mogoče preizkusiti. Brez pravnomočnosti sklepa o dovolitvi obnove ali brez hkratne možnosti preizkusa odločitve o obnovi postopka, ni mogoče ugotoviti dopustnosti novega odločanja o pravnomočno razsojeni stvari. Podana je kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Od sodišča prve stopnje ni bilo mogoče zahtevati zgolj, da naknadno izda še obrazložen sklep o obnovi, ker bi to vplivalo na pravico tožeče stranke do pritožbe zoper odločitev o glavni stvari, zoper katero se v sedanji pritožbi, razen iz razlogov nasprotovanja utemeljenosti obnove postopka, iz drugih razlogov ni pritoževala.

7. Pridržanje odločitve o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.