Jedro

66. člen ZGO-1 določa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih mora preveriti pristojni upravni organ. Preveriti mora, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, ali ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ali je investitor predložil dokazila, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene takšne njegove obveznosti in ali ima investitor pravico graditi. V konkretnem primeru ni pravilno ugotovljeno dejstvo, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, ki je eden izmed pogojev, določenih v 66. členu ZGO-1.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Upravne enote Pesnica št. 351-385/2012(403) z dne 31. 1. 2013 odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnice kot investitorke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskega objekta z nadstrešnico in opornim zidom na zemljišču s parc. št. 512/29 k.o. ... V obrazložitvi je navedeno, da je tožnica vlogi priložila dva izvoda projektne dokumentacije, ki jo je izdelala družba A. d.o.o., dve služnostni pogodbi v zvezi z dovozom in izvedbo komunalnih vodov ter odločbo o odmeri komunalnega prispevka. Upravni organ je preveril pogoje po 66. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Upravni organ je ugotovil, da je Občina Kungota 23. 4. 2012 izdala soglasje za odstop pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, kar izhaja iz prvega odstavka 33. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja v Spodnji Kungoti – Gradiška 2 (v nadaljevanju Odlok), v kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminja vsebinskega koncepta sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta in so za izvedbo odstopanj pridobljena soglasja občine in pristojnih nosilcev urejanja prostora. Tekom upravnega postopka je občina soglasje umaknila. Iz predložene projektne dokumentacije tožnice namreč izhaja, da je dovoz do stanovanjskega objekta na parc. št. 512/29, k.o. ..., predviden iz kategorizirane občinske ceste, ki poteka po zemljišču parc. št. 504/2, k.o. ... preko obstoječe ceste v zasebni lasti, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 504/22 in 512/24, obe k.o. ..., za katera ima investitorka služnostno pravico dovoza čez navedeni zemljišči. Zaradi navedenega tožnica torej ne izpolnjuje enega izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, in sicer k gradnji ni pridobila vseh soglasij.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil in potrdil odločbo organa prve stopnje, vendar iz drugih razlogov. Drugostopenjski organ ugotavlja, da prometna ureditev v sporni zadevi ni načrtovana v skladu z Odlokom. Tudi če bi upoštevali 33. člen tega Odloka o dopustnih odstopanjih od prometne ureditve, so ta odstopanja dopustna zgolj znotraj meja tega akta in se ne nanašajo morda tudi na ureditve izven meja urejanja tega akta. Odlok v drugem odstavku 5. člena določa, da so v spremembah in dopolnitvah opisani tudi posegi in ureditve izven območja sprememb in dopolnitev ZN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. Parceli, na katerih ima tožnica služnost in preko katerih poteka dovozna pot ne samo da nista zajeti v mejah urejanja, pač pa tudi nista zajeti med opisane posege izven meja zazidalnega načrta, zato se vsakršno sicer v aktu dopustno odstopanje od prometne ureditve, ne more nanašati na ti dve zemljišči. Iz grafičnih prikazov je razvidno, da je dostop do območja v zadevi predviden preko ceste A na cesto B ter cesto 2. V zadevi ni sporno, da cesta A in cesta 2 nista izvedeni pod pogoji 12. člena Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta in da je zaradi ugotovljene poplavljenosti območja tudi v tem delu izvedbe sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta potrebno izpolniti pogoje iz 28. člena tega akta. Drugostopenjski organ tudi zavrača ugovor etapnosti gradnje, saj gradnja stanovanjskega objekta brez izvedene prometne navezave ne more biti zaključena celota v smislu pravkar citirane določbe. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani dovoz do zemljišča gradnje tako ne more predstavljati dopustnega odstopanja v smislu določbe prvega odstavka 33. člena sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta in tako načrtovani dostop v zadevi ni v skladu s prostorskim aktom, kot to zahteva določba 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Tožnica je vložila tožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, saj ji izpodbijana odločba krati uporabo lastninske pravice na lastni gradbeni parceli in krati pravico graditi. V dani situaciji je edini dejansko izvedljiv dostop do parcele št. 512/29 k.o. ... po obstoječi privatni cesti ob potoku, ki sta jo zgradila tožničina starša in je v uporabi že več kot 30 let. Za del te ceste (ob reki Pesnica), ki je v lasti soseda, imajo vsi lastniki parcel, ki cesto uporabljajo, vknjiženo služnost. V Odloku sploh ni omogočen dostop do javne ceste za njeno parcelo, saj je zanjo predviden dostop po cesti, ki nima urejenega dostopa do občinske ceste. Omenjena cesta je predvidena preko parcel, ki so v privatni lasti in se priključuje na parcelo 503/7 k.o. ..., ki je tudi v privatni lasti. Izdelava hidrološko hidravlične presoje, ki jo je bilo treba izdelati med spremembo zazidalnega načrta, je pokazala, da je spodnji del območja sprememb zazidalnega načrta poplaven, zato se na tem delu do izvedbe protipoplavnih ukrepov ne sme graditi. Zaradi navedenih razlogov je v Odloku predvidena možnost odstopanja, ki bi omogočala gradnjo na zgornjem območju sprememb zazidalnega načrta, ki ni poplavno ogroženo, z dostopom po obstoječi cesti, do takrat, ko bodo izpolnjeni pogoji za gradnjo zahtevane ceste, zato je OPPN-ju tudi predvidena etapnost gradnje. Upravna enota Pesnica je zaprosila B. d.o.o. kot izdelovalca sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za omenjeno območje za strokovno mnenje glede prometnih ureditev in dostopa do parcele št. 512/29 k.o. ..., ki ugotavlja, da ima parcela 512/29 urejen dostop preko obstoječih prometnic in ni ovir za izdajo gradbenega dovoljenja, rešitev pa tudi ni v nasprotju z Odlokom, vendar njihovega mnenja upravna enota ni upoštevala. Izdaja zahtevanega gradbenega dovoljenja ne nasprotuje Odloku in je v skladu z namensko rabo območja, ki je predvidena za individualno stanovanjsko gradnjo. Če bi Upravna enota Pesnica pravočasno odločila o izdaji gradbenega dovoljenja, preden je Občina Kungota umaknila predhodno dano soglasje, navedenega problema sploh ne bi bilo.

Tožena stranka je poslala upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

66. člen ZGO-1 določa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih mora preveriti pristojni upravni organ. Preveriti mora ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, ali ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ali je investitor predložil dokazila, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene takšne njegove obveznosti in ali ima investitor pravico graditi.

V konkretni zahtevi za gradnjo stanovanjskega objekta gre za predvideno gradnjo na območju, ki ga ureja Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja v Spodnji Kungoti – Gradiška 2 (Odlok). V zadevi je sporno, ali je dovoz, ki je predviden po projektni dokumentaciji v skladu z omenjenim prostorskim aktom. Projektno dokumentacijo je izdelala družba A. in v njej predvidela dovoz iz regionalne ceste preko kategorizirane občinske ceste, v nadaljevanju pa preko parcele št. 504/22 in parcele št. 512/24, k.o. ..., ki sta obe v lasti fizičnih oseb in preko katerih ima investitorica izkazano služnostno pravico. Tožnica zatrjuje urejenost dostopa do gradbene parcele. Njena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja je bila zavrnjena iz razloga, ker je predlagana prometna ureditev po projektni dokumentaciji načrtovana drugače, kot to predvidevajo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta. Drugostopenjski organ je zatrjeval, da parceli, preko katerih ima tožnica služnostno pravico, nista zajeti v mejah urejanja ter tudi nista zajeti v mejah urejanja zazidalnega načrta, prav tako pa nista zajeti med opisane posege izven meja zazidalnega načrta, zato se kakršnakoli v Odloku dopustna odstopanja od prometne ureditve ne more nanašati na parcelo 504/22 ter 512/24 (parceli, na katerih ima tožnica služnostno pravico za dovoz).

Notranje prometno omrežje v območju, ki ga ureja Odlok, je urejeno v 12 členu. Sestavljeno je iz ceste A, ceste B, ceste 1 in ceste 2. 11. člen Odloka pa določa, da rešitve priključevanja na regionalno cesto niso predmet sprememb in dopolnitev ZN. Dostop do območja, ki ga ureja Odlok, je predviden preko ceste A in B, dostop do posameznih objektov pa preko cest 1 in 2. Dostop do sporne parcele je predviden preko ceste 2, preko nje pa do ceste A, ki še ni zgrajena.

Iz zemljiške knjige je razvidno, da je pri nepremičnini parc. št. 504/22 na podlagi pravnomočne sodbe na podlagi pripoznave vknjižena služnost pravice vožnje z vsemi tovornimi vozili, katerih skupna teža ne presega 15 ton, v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 504/22 in v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 512/29 k.o. ..., prav tako pa je vknjižena služnost v korist parcele 512/22 na parcelni št. 512/24, k.o. ... V zadevi torej ni sporno, da ima tožnica urejen dovoz do parcele št. 512/29 k.o. ..., sporno pa je, ali je ta prometna ureditev v skladu s prostorskim aktom. 9. točka 32. člena Odloka govori o odstopanju pri načrtovanju objektov, ki določa, da je smer dostopov do objektov načelna, možno je tudi drugačno pozicioniranje dostopov in dovozov na parcelo ter vhodov v posamezne objekte, kar se določi v projektni dokumentacji. Podjetje, ki je izdelalo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del območja v Spodnji Kungoti – Gradiška 2, je podalo strokovno tolmačenje rešitev, ki so opredeljene v predmetnih spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta in pripadajočemu Odloku. Izdelovalec je pojasnil, da koncept zazidave predvideva ureditev novih in obstoječih smernic, ki so delno širšega pomena (cesta A in B), dostop do posameznih objektov pa preko cest 1 in 2. Parc. št. 512/29 k.o. ... ima predviden dostop iz ceste 2. V skladu s 5. alinejo 12. člena Odloka na tem delu obstoječe ceste niso predvidene posebne ureditve oziroma se le-te izvedejo v obstoječih gabaritih. Cesta 2 je v obstoječem stanju navezana na obstoječo prometnico ob reki Pesnici. Urejanje te ceste ni predmet predmetnih sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, saj gre za obstoječe stanje in pravna razmerja med lastniki in uporabniki, v katere Odlok ne posega. Na osnovi navedenega je izdelovalec zaključil, da ima parcela 512/29 urejen dostop preko obstoječih prometnic in ni ovir za izdajo gradbenega dovoljenja, rešitev pa tudi ni v nasprotju z Odlokom. V obrazložitvi še doda, da izgradnja ceste A ni v pristojnosti lastnikov parcel, temveč širše družbene skupnosti oziroma občine. Izgradnja ceste A je možna šele po razrešitvi pravnih razmerij z lastnikom zemljišča parc. št. 503/7 k.o. ..., ki pa izhaja iz obvez in določb zazidalnega načrta, opredeljenih v Odloku MUV, št. 38/84. Tudi če bi lastniki zemljišč, opredeljeni v 4. členu Odloka (MUV 22/2011) zgradili del ceste A v območju urejanja, le-ta nima nadaljevanja in možnosti navezave na cestno omrežje naselja. To je upošteval tudi koncept gradnje in zasnove prometnega omrežja v zazidalnem načrtu, ki upošteva obstoječe dejansko stanje ter opredeljuje končno rešitev.

Drugače povedano, dovozna cesta, ki jo predvideva Odlok, je še v fazi nastajanja oziroma še ni izvedena. Po presoji sodišča je tako rešitev, ki jo je tožnica predlagala v projektni dokumentaciji, torej dovoz preko dveh parcel, na katerih ima tožnica vknjiženo služnostno pravico vožnje z vsemi tovornimi avtomobili, katerih skupna teža ne presega 15 ton, v konkretnem primeru ustrezna in v skladu z Odlokom. Ko bodo zgrajene dovozne ceste, ki jih predvideva Odlok, se bo tožnica pač priključila na notranje prometno omrežje (12. člen Odloka). Ne more pa biti razlog za zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja to, da naj tožnica ne bi imela urejene dovozne poti v skladu z Odlokom. Kot že rečeno, ceste v skladu z Odlokom še niso zgrajene, tožnica pa ima veljaven pravni naslov za dostop do območja gradnje. Zato po presoji sodišča v tem primeru tudi ne gre za uporabo 33. člena Odloka, ki govori o odstopanjih pri gospodarski javni infrastrukturi, ter v zvezi s tem ni potrebno pridobiti eventualnih soglasij. Tožnica je dokazala, da ima dostop do javne ceste, po cesti, ki zajema dve parceli, na katerih ima služnostno pravico. Da obstaja na navedenih parcelah stvarna služnost poti v korist tožnice izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska. Po presoji sodišča upravna organa obeh stopenj tako nista pravilno ugotovila dejstva, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, ki je eden izmed pogojev, določenih v 66. členu ZGO-1. Ker je sodišče ugotovilo, da je bilo v zadevi materialno pravo nepravilno uporabljeno, je tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1) in zadevo vrnilo organu, ki je upravni akt izdal, v ponovni postopek. V njem bo moral ponovno presoditi pogoje, ki jih mora zahteva tožnice za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjevati, ob upoštevanju zgoraj navedenega stališča sodišča glede izkazanosti dovozne poti do gradbene parcele.