Jedro

Utemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje kršilo temeljne postopkovne pravice, saj je v pretežnem delu sledilo navedbam predlagateljice o neprimerni vzgoji nasprotnega udeleženca, brez da bi udeleženca postopka zaslišalo ali se vsaj izreklo v zvezi z njegovim dokaznim predlogom za zaslišanje, pri tem pa tudi ni navedlo, zakaj ni sledilo mnenju CSD, ki ga je sicer v obrazložitvi sklepa korektno povzelo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, v katerem predlaga, da se mld. A. A. in mld. B. A. dodeli v varstvo in vzgojo njej, z nasprotnim udeležencem pa se določijo stiki (I. točka izreka). Po uradni dolžnosti je izdalo začasno odredbo, s katero je sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 170/2022 z dne 3. 5. 2023 v 1. in 4. alineji V. točke izreka začasno spremenilo tako, da bosta udeleženca postopka skupno varstvo in vzgojo izvrševala na način, da bosta otroka prebivala pri materi na naslovu C. z očetom pa bosta imela stike, in sicer: - vsak drugi vikend od petka, ko oče mld. A. A. prevzame po pouku v šoli in mld. B. A. po spanju v vrtcu, oba prevzame najkasneje do 16ʰ, do ponedeljka, ko pripelje mld. A. A. pred poukom v šolo oziroma mld. B. A. pred zajtrkom v vrtec; - v tednu, ko ni vikend stika, v torek in sredo tako, da oče v torek mld. A. A. prevzame po pouku v šolo in mld. B. A. po spanju v vrtcu, oba prevzame najkasneje do 16ʰ, ter naslednji dan (v sredo) pripelje mld. A. A. pred poukom v šolo in mld. B. A. pred zajtrkom v vrtec; - če otroka v primeru 1. in 2. alineje nista v šoli oziroma v vrtcu, ju oče na dan stika ob 07ʰ prevzame na naslovu matere in ju konec stika ob 07ʰ preda materi na njenem naslovu; - otroka bosta božično-novoletne počitnice v letu 2024 preživela pri materi, z očetom pa bosta imela stike od 30. 12. od 17ʰ, ko ju oče prevzame na naslovu matere, do 2. 1. 2024, ko ju do 17ʰ pripelje na naslov matere (II. točka izreka). V primeru ravnanja v nasprotju z II. točko izreka sklepa je določilo denarno kazen v višini 1.000 EUR (III. točka izreka). Nadalje je odločilo, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka o spremembi varstva in vzgoje ter stikov, ter da se odločitev o stroških v zvezi s postopkom izdaje začasne odredbe pridrži za končno odločbo ( IV. in V. točka izreka). Sklenilo je še, da pravno sredstvo zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (VI. točka izreka).

2.Zoper II. do IV. točko izreka sklepa je iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov vložil ugovor (pravilno pritožbo) nasprotni udeleženec ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep o začasni odredbi razveljavi, opravi narok, na katerem zasliši oba udeleženca ter opravi neformalni razgovor z mld. A. A., ter odloči, da se skrb za otroka enakovredno porazdeli med oba udeleženca tako, da se določijo tedenski prehodi otrok od enega k drugemu staršu.

3.Na pritožbo je odgovorila predlagateljica, ki predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Udeleženca tega postopka sta starša deklice, stare 10 let, in dečka, starega 4 leta.

6.S sklepom II N 170/2022 z dne 3. 5. 2023 je sodišče zaupalo otroka v varstvo in vzgoji materi in očetu, naslov stalnega prebivališča otrok in naslov za vročanje pisem je določilo na očetovem naslovu, ter sklenilo, da starša izvršujeta skupno varstvo in vzgojo tako, da otroka preživita približno polovico časa pri vsakem od njiju.

7.Ustavno sodišče je v odločbi Up 1410/01 z dne 14. 2. 2002 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ), pri čemer mora biti ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti. V skladu z 2. odstavkom 157. člena DZ se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (3. odstavek 157. člena DZ).

8.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izdalo izpodbijani sklep, s katerim je zožilo pogostnost stikov otrok z nasprotnim udeležencem, ter kot razloge za takšno odločitev navedlo visoko konfliktnost med udeležencema, dosedanji potek stikov, starost otrok, primarno navezanost otrok na predlagateljico, boljše vzgojne prijeme predlagateljice ter delovni čas udeležencev. Pojasnilo je, da nasprotni udeleženec dela večizmensko delo in težje usklajuje službene in starševske obveznosti ter posledično mld. B. A. namesto v vrtec odpelje v službo in ga v bolniški sobi pusti brez varstva, ter da mora mld. A. A. zaradi službenih obveznosti nasprotnega udeleženca pešačiti od 1,3 km oddaljene šole do službe nasprotnega udeleženca in pri tem nositi približno 13 kg težko torbo, v kateri ima zaradi stika vse potrebščine za naslednji šolski dan.

9.Utemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje kršilo temeljne postopkovne pravice, saj je v pretežnem delu sledilo navedbam predlagateljice o neprimerni vzgoji nasprotnega udeleženca, brez da bi udeleženca postopka zaslišalo ali se vsaj izreklo v zvezi z njegovim dokaznim predlogom za zaslišanje, pri tem pa tudi ni navedlo, zakaj ni sledilo mnenju CSD, ki ga je sicer v obrazložitvi sklepa korektno povzelo. Iz mnenja CSD z dne 13. 11. 2024, ki ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, izhaja, da je starševska komunikacija še vedno nekonstruktivna ter da izvajanje stikov na način, kot so potekali do sedaj, res ni v korist otrok, vendar pa je poudarilo, da bi bilo pomembno, da otroka med tednom ne prehajata med staršema, kot do sedaj, ter da so pogosti stiki z obema staršema priporočljivi, je pa potrebno zmanjšati frekvenco prehodov, saj to ustvarja dodatno polje za morebitne konflikte in dodatno obremenitev za otroka. CSD je v vlogi z dne 18.12.2024, ki je prispela na sodišče po izdaji izpodbijanega sklepa, ponovno izpostavil, da je zelo pomembno, da so stiki otrok s staršema pogosti ter da zmanjšanje obsega stikov z enim od staršev ni zaželjeno. Če je sodišče prve stopnje menilo, da so vzgojne metode očeta za otroka kakorkoli ogrožajoče, bi bila na mestu omejitev starševske skrbi ter napotitev na ustrezno usposabljanje za krepitev starševskih veščin. Poleg navedenega tudi omejevanje obsega stikov otrok z očetom nesporazumov med staršema, h katerim prispevata oba, ne bo odpravilo oziroma bistveno zmanjšalo.

10.Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti. Ker je prvo sodišče izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče zadeve ni vrnilo v nov postopek. Če bo tekom postopka ocenilo, da sta otroka ogrožena, bo sodišče lahko v skladu s 160. členom DZ po uradni dolžnosti izreklo ukrepe za varstvo koristi otroka. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bila glede na dosedanje spisovne podatke dobrodošla vključitev obeh staršev v trening starševskih veščin pri Društvu za nenasilno komunikacijo.

11.Pritožbeno sodišče še pripominja, da ni razlogov, da prvo sodišče ne bi ugodilo predlogu za združitev zadev, saj se v vseh navedenih zadevah obravnava ista družina, poleg tega pa je odločitev o višini preživnine neogibno povezana z odločitvijo o predodelitvi otrok ter obsegu stikov.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 157/3, 160, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.