Jedro

V predmetni zadevi je pritožnik priglasil stransko intervencijo, ki je sodišče nato ni dopustilo (sklep o tem je pravnomočen) in je zato ob smiselni uporabi člena 154/I ZPP, na katerega se je pravilno sklicevalo prvostopenjsko sodišče, pritožnik dolžan povrniti tožeči stranki stroške, ki jih je ta utrpela v zvezi s stransko intervencijo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek sedaj glasi: "..., je dolžan tožeči stranki povrniti nastale pravdne stroške glede stranske intervencije v znesku 330,48 (tristo trideset 48/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku paricijskega roka, pod izvršbo." V ostalem se pritožba zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti pritožbene stroške v znesku 87,68 (sedeminosemdeset 68/100) EUR v 15 dneh, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo, da je dolžan tožeči stranki povrniti nastale pravdne stroške glede stranske intervencije v znesku 4.039,2 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje (v nadaljevanju pritožnik) po svojem pooblaščencu. Pritožnik meni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča nepravilna in v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki vsebuje določbe le o tem, da so stranke dolžne povrniti stroške, ničesar pa glede stroškovne obveznosti drugih udeležencev, kar je stranski intervenient. Sicer pa pritožniku sodišče ni priznalo niti statusa stranskega intervenienta in zato v pravdi ni mogoče odločati o povrnitvi stroškov, ki bi jih naj plačal stranski intervenient. Prav tako zaradi prijave stranske intervencije niso nastali nobeni dodatni stroški, pripravljalne vloge tožeče stranke, tudi v kolikor so bile dopustne, pa ne vsebujejo ničesar pomembnega za odločitev glede stranske intervencije. Sicer pa gre za procesno vprašanje in tudi iz tega razloga za vloge ni mogoče priznati polne tarife, ampak le sorazmerni del v skladu z določbami Odvetniške tarife - OT. Sodišče pritožniku tako ne bi smelo naložiti v plačilo nobenih stroškov. Pritožnik predlaga, da naj višje sodišče njegovi pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi ter predlog za povrnitev stroškov zavrne oziroma odstopi zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje ter priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbenemu stališču, da glede na določila ZPP pritožnik ni dolžan povrniti nobenih stroškov, ni mogoče pritrditi. ZPP res ne vsebuje določb glede stroškovne obveznosti stranskega intervenienta, v 154. členu govori le o obveznosti, kdaj je stranka dolžna nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške ali ustrezen del stroškov. Vendar pa je potrebno izhajati iz temeljnega načela, naj stroški bremenijo tistega, ki jih je neutemeljeno povzročil. V predmetni zadevi je pritožnik priglasil stransko intervencijo, ki je sodišče nato ni dopustilo (sklep o tem je pravnomočen) in je zato ob smiselni uporabi člena 154/I ZPP, na katerega se je pravilno sklicevalo prvostopenjsko sodišče, pritožnik dolžan povrniti tožeči stranki stroške, ki jih je ta utrpela v zvezi s stransko intervencijo.

Višje sodišče pa se strinja s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki zaradi napačne uporabe materialnega prava nepravilno priznalo vse stroške, ki jih je tožeča stranka priglasila v zvezi s stransko intervencijo.

Sodišče prve stopnje je tako tožeči stranki nepravilno priznalo priglašene stroške za njeno pritožbo z dne 10.10.2006. Navedeno pritožbo je namreč tožeča stranka vložila zoper sklep prvostopenjskega sodišča o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti in je višje sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo, tožeča stranka pa pritožbenih stroškov takrat ni priglasila in stroškov te neuspele pritožbe seveda ni mogoče naložiti v plačilo stranskemu intervenientu. Tožeča stranka je istega dne (09.10.2006) kot je datum na pritožbi, ki jo je neposredno oddala 10.10.2006, tudi napisala pripravljalno vlogo (ki jo je poslala priporočeno po pošti) in jo je sodišče prejelo 11.10.2006, ta vloga tožeče stranke se nanaša izključno na stransko intevencijo pritožnika in je zato tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov za to vlogo, vendar pa ne v višini 2000 točk, kot je priznalo prvostopenjsko sodišče, ampak le v višini 50 točk, saj gre za vlogo v zvezi s stransko intervencijo in intervencijskim interesom, torej le za drugo vlogo po 4. točki tarifne številke 19 OT. Tudi pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 10.01.2007 (za katero je prvostopenjsko sodišče priznalo 1500 točk) je v zvezi s stransko intervencijo, in ker gre za vlogo, ki se nanaša na procesno vprašanje, je po 4. točki tarifne številke 19 OT pravilna odmera 50 točk. Na naroku 16.02.2005 se je obravnavalo le glede stranske intervencije, torej je šlo za narok, na katerem so se obravnavala procesna vprašanja in je zato tožeča stranka upravičena za ta narok le do 500 točk - po 3. točki tarifne številke 20 OT (25 % iz tarifne številke 18 OT) in ne 2000 točk, kot jih je priznalo prvostopenjsko sodišče. Pravilna odmera odvetniških stroškov, ki jih je dolžan povrniti pritožnik tožeči stranki, je tako 600 točk (in ne 8000 točk), kot jih je priznalo prvostopenjsko sodišče, kar znese, ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR in 20 % DDV, 330,48 EUR in ne 4.039,2 EUR, kot je pritožniku naložilo v plačilo stroške tožeče stranke v zvezi s stransko intervencijo prvostopenjsko sodišče. Višje sodišče je zato prvostopenjski sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

Pritožnik je s pritožbo uspel 91,8 %. Pritožniku je višje sodišče priznalo za sestavo pritožbe glede na vrednost spornega predmeta (na pritožbeni stopnji so bili sporni stroški 4.039,2 EUR), in ker gre za sklep o stroških glede stranske intervencije in torej za pritožbo po 2. točki tarifne številke 21 OT (50 % iz tarifne številke 18) 150 točk ter 20 točk za poročilo stranki ter 2 % materialnih stroškov - skupno 173,4 točke, kar znese ob upoštevanju vrednosti točke in DDV 95,51 EUR. Plačilo sodne takse za pritožbo (ki niti ni odmerjena) ni izkazano. Glede na uspeh je tako tožeča stranka dolžna pritožniku povrniti 87,68 EUR pritožbenih stroškov (člen 165/I ZPP v zvezi s členom 154/II ZPP).