Jedro

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je sporni leseni objekt sestavina nepremičnine in ne premična stvar v smislu drugega odstavka 18. člena SPZ. Dejanskim ugotovitvam o naravi objekta pritožnika ne nasprotujeta. Sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače (8. člen SPZ). Ker je tako, je sporni leseni objekt sestavina nepremičnine, kar pomeni, da je tožnik z domikom pridobil lastninsko pravico na nepremičnini skupaj z vsemi njenimi sestavinami, vključno s spornim lesenim objektom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožnikov zahtevek za odstranitev ute (I. točka izreka), saj je ugotovilo, da je njen lastnik on sam, zaradi česar ne more od tožencev zahtevati njene odstranitve. Nasprotno tožbo za ugotovitev tožnikove lastninske pravice je zavrglo (II. točka izreka); zavrnilo pa nasprotni tožbeni zahtevek, s katerim naj bi ugotovilo, da sta toženca lastnika lesenega objekta s hišno številko 141, ki stoji na zemljišču parc. št. 1 k. o. ..., ki je vpisana v zemljiški knjigi pod ID znakom 0001, in tožniku naložilo v 30 dneh odmeriti funkcionalno zemljišče za leseni objekt s hišno številko 14, v katero sodi stavbišče, dovozna pot za avtomobil in parkirno mesto (III. točka izreka). Odločilo je še, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka (VI. točka izreka).

2. Odločitvi o zavrnitvi zahtevka po tožbi in zavrženju dela nasprotne tožbe sta postali pravnomočni.

3. Zoper preostali del sodbe, s katerim sta bila zavrnjena tožbena zahtevka za ugotovitev lastninske pravice tožencev na lesenem objektu in za odmero funkcionalnega zemljišča, se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta toženca. Predlagata razveljavitev sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, tako da se tožniku naloži v 15 dneh odmeriti funkcionalno zemljišče za leseni objekt s hišno številko 14, v katero sodi stavbišče, dovozna pot za avtomobil in parkirno mesto, da ne bo pritožbe na ESČP. Menita, da sta žrtvi eklatantnega kršenja človekovih pravic zaradi premoženjskega oškodovanja v izvršilnem postopku In 88/2004 Okrajnega sodišča v ..., v katerem je bila prodana parcela 1 k. o. ... Parcelo je kupil tožnik. Na njej pa je zgrajena vrtna hišica, ki je izključna last tožencev, ni bila predmet prodaje in ni bila izročena tožniku. Odmera funkcionalnega zemljišča za leseni objekt bi preprečila kršenje človekovih pravic tožencev v obliki premoženjskega oškodovanja z odtujitvijo vrtne hišice št. 14. 4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik na podlagi sklepa o domiku nepremičnine, ki je postal pravnomočen 19. 9. 2012, postal lastnik parcele št. 1 k. o. ... Pritožnika takšnemu zaključku izrecno pritrjujeta. Menita pa, da s tem tožnik ni postal lastnik spornega lesenega objekta s hišno številko, ki stoji na nepremičnini. V pritožbi svojega stališča na utemeljita, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa sta zastopala stališče, da tožnik lesenega objekta z domikom ni pridobil. Njuno stališče je materialnopravno napačno. Nepremičnina je namreč prostorsko opredeljen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (1. odstavek 18. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je sporni leseni objekt sestavina nepremičnine in ne premična stvar v smislu 2. odstavka 18. člena SPZ. Dejanskim ugotovitvam o naravi objekta pritožnika ne nasprotujeta. Sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače (8. člen SPZ). Ker je tako, je sporni leseni objekt sestavina nepremičnine, kar pomeni, da je tožnik z domikom pridobil lastninsko pravico na nepremičnini skupaj z vsemi njenimi sestavinami, vključno s spornim lesenim objektom.2

7. Ob pojasnjenem toženca ne moreta biti lastnika lesenega objekta na nepremičnini tožnika; ni torej nikakršne materialnopravne podlage za odmero funkcionalnega zemljišča lesenemu objektu na njun predlog.

8. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni; niso pa podane niti kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

9. Ker toženca s pritožbo nista uspela, sama krijeta stroške pritožbenega postopka. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Gre za objekt, ki ga tožnik poimenuje uta. 2 Pritožbeno sodišče pritožnikoma še pojasnjuje, da iz podatkov priloženega izvršilnega spisa povsem jasno izhaja ne le to, kar je bilo obrazloženo, ampak tudi to, da sta se usode lesenega objekta na sporni nepremičnini zavedala tudi pritožnika (prim. predlog pritožnice (tam dolžnice) po 210. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju na list. št. 163 v spisu In 88/2004.)